 Kultura> Kosilo nekega molja Emma Donoghue: Soba
Sreda, 28. 12. 2011
avtor/ica: RKHV vajenci
Z vprašanji suženjstva in svobode se roman navezuje na Platonovo votlino, kjer podobno kot v Sobi ujetniki sprva sploh ne vedo, da so ujeti. Soba nam potrjuje, da nam svet vselej pomeni le tisto, kar se o njem naučimo. Človek, ki bi bil od rojstva vklenjen v verige, bi svet dojemal kot njegove sence. Otrok, rojen v ujetništvu, bi ga dojemal kot le eno majhno sobo, če bi bil o njem poučen s to predpostavko.
Petletnemu Jacku pomeni Soba, v kateri se je rodil in živi v njej že vse svoje življenje, enako kot Svet. Zanj izven Sobe ni ničesar. Vrti se v črnem »visolju«, iz katerega dobita Jack in njegova mama vsakih nekaj dni obisk. Obišče ju Tastar.
Roman je razdeljen na pet poglavij: Darila, Raz-laganje, Umiranje, Potem in Življenje. Poglavja sovpadajo z Jackovim psihološkim in sociološkim razvojem. V prvem poglavju se seznanimo z Jackovim bivalnim prostorom in spoznamo, da gre za dečka, rojenega v ujetništvu, v katerem živi s svojo mamo.
V drugem poglavju Raz-laganje, ki pravzaprav pomeni »pretvarjanje laži v resnico«, spoznamo, da je mama, ki je želela obvarovati sina pred nenehno nervozo in stopnjevano paniko, Jacku svet razlagala kot zgolj Sobo, svari, ki jih je fantek gledal na televiziji, pa mu je pojasnjevala kot nekakšen izmislek, neresničnost oziroma domišljijo.
V tretjem poglavju se mora Jack pretvarjati, da je umrl – njegova smrt pomeni odrešitev zanj in njegovo mamo, Jack pa se na tem mestu sprašuje, ali ni s tem dejanjem podoben Jezusu. Mama mu je namreč poskušala približati zgodovinopisje, literaturo in religijo tako, da mu je o posameznih dogodkih ali osebnostih pripovedovala »pravljice«, Jack pa si jih je na ta način lažje zapomnil ter osebe ali dogodke iz omenjenih področij nemalokrat tudi povezoval z dogodki, ki so se odvijali njemu. Jacku na koncu uspe zbežati Tastaremu, roman se nadaljuje v psihiatrični bolnišnici, kjer se Jack privaja velikemu novemu svetu, zadnje poglavje pa spregovori o Življenju, ki se mu Jack počasi, a vztrajno prilagaja.
Pripovedovalec romana je Jack sam in skozi njegovo pripoved, ki je jezikovno prilagojena petletniku, se pred bralcem splete izredno napeta zgodba, srhljiva v vseh tistih podrobnostih, ki jih mali Jack zapiše, a jih ne razume ali pa jih razume po svoje.
Preko fantka pa roman pravzaprav podaja psihološko podobo odrasle žrtve ugrabitve. Vse, kar nam o svoji mami pove Jack, bi prav lahko povedala tudi ona sama, vendar pa so podatki o njej, ki se razkrivajo preko otroka, toliko bolj pretresljivi. Ob branju romana je bralec namreč ves čas postavljen v pozicijo, iz katere spoznava in doumeva več od pripovedovalca samega.
Prav zaradi tega je Jackov vsakdan, kakor ga deček opisuje, zanj njegova rutina, edini možni in edini pravi potek njegovega življenja, za bralca pa odkrivanje širin absurdne resnice – Jack je rojen v ujetništvu, njegova mama bo, če kmalu ne pride do zdravnika, najbrž umrla zaradi sepse, ki se prav lahko razvije v njenih ustih, polnih gnilih zob, Tastarga pa bralec nedvomno poveže z zločinci, kot sta Josef Fritzl in Wolfgang Priklopil. Roman Soba tako na nekonvencionalen način spregovori o ugrabitvi, posiljevanju, mrtvorojenih otrocih, suženjstvu, svobodi, rehabilitaciji, ki pride po osvoboditvi, o občutku osamljenosti in nerazumljenosti, izmučenosti in krivdi.
Z vprašanji suženjstva in svobode se roman navezuje tudi na Platonovo votlino, kjer podobno kot v Sobi ujetniki sprva sploh ne vedo, da so ujeti. Soba nam potrjuje, da nam svet vselej pomeni le tisto, kar se o njem naučimo. Človek, ki bi bil od rojstva vklenjen v verige, bi svet dojemal kot njegove sence. Otrok, rojen v ujetništvu, bi ga dojemal kot le eno majhno sobo, če bi bil o njem poučen s to predpostavko. Tudi Jack, podobno kot ujetniki iz votline, spozna drug, resničen svet in tudi njega resničnost sprva zaslepi: nujno mora nekaj časa nositi sončna očala.
Roman nam tako resnico o svetu razkriva na več nivojih: družbenem, psihološkem in filozofskem, ni pa izključena možnost, da ga preberemo na dušek, na kakšen meglen dan, in ob njem doživljamo primarni bralski užitek ob napeti zgodbi.
V Sobi je bila Anja Radaljac.
|
|