Politika> OFF Program

OFF VSTAJE FIDELA CASTRA
Četrtek, 26. 1. 2012

avtor/ica: Urh

... zadnji krog pogovorov med Palestinci in Izraelom v Amanu ni prenesel napredka ...
... Kitajska kritična glede sankcij Evropske unije do Irana ...
... avstralsko premierko Julio Gillard so varnostniki reševali pred jeznimi borci za pravice avstralskih domorodcev ...
... v hrvaškem parlamentu sprejeli spremembe zakona o pravicah in dolžnostih poslancev in s tem ukinili posebne pokojnine poslancev ...
... psihologi nasprotujejo argumentom zagovornikov referenduma o družinskem zakoniku ...


NAPOVEDNIK

Kubanski revolucionar in dolgoletni vodja otoške države Fidel Castro se je ponovno oglasil. Razlog za to so napadi nanj s strani predsedniških kandidatov Republikanske stranke v Združenih državah Amerike, ki se pripravljajo na torkove volitve na Floridi. Castro je kakopak vse republikanske kandidate označil za idiote, s čimer se ni težko strinjati. Tudi izbiranje republikanskega kandidata za predsedniškega kandidata je označil za največje tekmovanje v idiotizmu in neznanju v zgodovini. Sicer je Castro, odkar je na oblast prišel leta 1959 in jo prenesel na brata Raula leta 2008, preživel že kar nekaj predsednikov Združenih držav Amerike in videl tudi veliko soočenj republikanskih kandidatov za predsednika, na katerih je bil napadan.

Razlog, da so republikanci, ko se potegujejo za glasove na Floridi, še bolj ostri do Kube kot sicer, je v tem, da je tam veliko prebežnikov s Kube, ki predstavljajo pomemben politični blok, ki voli republikance. Z republikanci jih seveda druži neizmerno sovraštvo do kubanskega komunizma. To dokazujejo tudi izjave nekaterih republikanskih kandidatov za predsednika. Tako je nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney izrazil pričakovanje, da se bo Castro kmalu preselil k Bogu, nekdanji predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Newt Gingrich pa ponuja kar recept iz časov hladne vojne. Komunistično oblast bi namreč strmoglavil s podtalno vojno.

Berete OFF program Radia Študent, ki so mu nekateri komentarji Castra še kar povšeči!

OFF PROGRAM

Zadnji krog pogovorov med Palestinci in Izraelom, ki je potekal v glavnem mestu Jordanije, Amanu, ni prenesel preboja, je sporočila palestinska stran. Danes se je sicer iztekel trimesečni rok, ki ga je stranema postavila bližnjevzhodna četverica, torej Združene države Amerike, Rusija, Evropska unija in Združeni narodi, do katerega bi morali strani predložiti celovite predloge glede meja oziroma ozemlja in varnosti. Palestinski predsednik Mahmud Abas se bo 4. februarja posvetoval z Arabsko ligo, preden se bo dokončno odločil, kako naprej. O tem naj bi se prihodnji teden posvetoval tudi z ostalimi predstavniki palestinskega vodstva. Obisk na Bližnjem vzhodu medtem nadaljuje visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki se bo v Amanu sestala z Abasom. Po pričakovanjih ga bo poskušala prepričati, naj nadaljuje pogovore z izraelsko stranjo. Ta sicer uspešno onemogoča kakršnakoli pogajanja, saj vztraja na gradnji nezakonitih judovskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, Abas pa poudarja, da se tudi v pogovorih v Amanu Izrael ni hotel pogovarjati o tako ključni stvari, kot so meje bodoče palestinske države.

Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan je odstavil vodjo policije Hafiza Ringimo in ga predčasno upokojil. Razlog za to je zadnji val nasilja s strani islamistične skupine Boko Haram, ki je v petek izvedla napade na policijske postaje in druge državne urade v mestu Kano na severu Nigerije, v katerih je umrlo 185 ljudi. Uporniška skupina trdi, da hoče državni prevrat in uveljavitev šeriatskega prava. Sicer so se klici po odstopu Ringima stopnjevali že vse od bombnih napadov v cerkvah božiča lani. Na mesto vodje policije bo sedaj stopil Mohammed Abubakar, od katerega se pričakuje, da bo reorganiziral policijo in zajezil nasilje v državi.

Kitajska je kritična do sankcij, ki jih je proti Iranu zaradi spora glede njegovega jedrskega programa pred dnevi sprejela Evropska unija. V Pekingu so podobno kot pred tem že v Moskvi ocenili, da stroge sankcije, med katerimi so embargo na uvoz iranske nafte in ukrepi proti iranski centralni banki, niso konstruktivne. Da sprejemanje enostranskih sankcij ne bo pomagalo rešiti spora glede iranskih jedrskih aktivnosti ter da je treba namesto tega obnoviti pogajanja s Teheranom, meni tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Zahodne države sicer ocenjujejo, da je Iran vse bližje izdelavi jedrske bombe, kar pa tamkajšnje oblasti odločno zanikajo in vztrajajo, da je njihov jedrski program v celoti miroljuben. Gospodarske vezi sta Peking in Teheran občutno okrepila v zadnjih letih, delno tudi po zaslugi umika zahodnih družb iz Irana zaradi uvajanja sankcij proti islamski republiki.

Avstralsko premierko Julio Gillard so morali v Canberri varnostniki reševati pred jeznimi borci za pravice avstralskih domorodcev. Gillardova in opozicijski vodja Tony Abbott sta obtičala v restavraciji, ko se je tja zgrnila množica protestnikov proti današnjemu prazniku, s katerim obeležujejo prihod britanskih kolonialistov leta 1788. Gillardova je po incidentu povedala, da ima precej trdo kožo in da je policija opravila izvrstno delo. Ko je izbruhnil protest, je premierka ravno podeljevala odlikovanja uslužbencem reševalne službe. Protestniki so na zgradbi razbili nekaj stekel ter vzklikali »sramota« in »rasisti«. Pred tem so se udeležili komemoracije ob tako imenovanem dnevu invazije v bližnji šotorski ambasadi aboriginov - stalnem taboru aktivistov, ki letos obeležuje 40 let obstoja. Ustanovitelj ambasade Michael Anderson je dejal, da je protestnike razjezila Abbottova izjava, da protesti domorodcev niso več pomembni in da je treba ambasado domorodcev odstraniti.

Makedonsko ustavno sodišče je začasno ustavilo lustracijski postopek preverjanja novinarjev, nekdanjih politikov, odvetnikov in duhovnikov glede njihovega domnevnega sodelovanja z obveščevalno službo v času nekdanje Jugoslavije. Razlog za odločitev sodišča je ta, da pri omenjenih osebah ne gre za nosilce javnih funkcij. Ustavno sodišče naj bi dokončno odločitev sprejelo v nekaj mesecih, prav tako pa je ponovilo stališče, da lustracijski postopek ne more zajeti obdobja po razglasitvi neodvisnosti Makedonije leta 1991. Zakon o lustraciji pokriva obdobje od leta 1944 do leta 1991, ko je Makedonija z razpadom Jugoslavije postala samostojna država, nanaša pa se na javne uslužbence na državni ali lokalni ravni, sodnike, uslužbence policije in vojske, univerzitetne profesorje, člane verskih organizacij, pa tudi na zaposlene v medijih.

V hrvaškem parlamentu so sprejeli spremembe zakona o pravicah in dolžnostih poslancev, s katerimi so ukinili posebne pokojnine poslancev, ustavnih sodnikov in glavnega državnega revizorja. Omenjeni bodo poslej uresničevali pravico do pokojnine tako kot ostali hrvaški državljani. Odločitev so podprle vse poslanske skupine, razen največje opozicijske stranke, Hrvaške demokratične skupnosti, ki se je glasovanja vzdržala. Podpredsednica sabora in predsednica Hrvaške demokratične skupnosti ter bivša premierka Jadranka Kosor je pojasnila, da so zadržani do predloga levosredinske koalicije, ker da naj bi šlo za demagogijo vladajočih. Vladajoča koalicija, v kateri je največja stranka Socialdemokratska stranka, je ukinitev posebnih pokojnin napovedala v svojem predvolilnem programu. Ko so predlagali spremembe omenjenega zakona v saboru, so poudarili, da s tem ne bodo rešili proračuna, da pa gre za pravičnost v času gospodarske krize.

Zbornica kliničnih psihologov, združenje psihoterapevtov in katedra za razvojno psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete opozarjajo, da navedbe nekaterih zagovornikov referenduma o družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko stroko, ne držijo. Nasprotujejo sklicevanju na stroko pri poskusih omejevanja pravic nekaterim otrokom. Pri tem imajo v mislih sklicevanje na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema. Tako so po mnenju strokovnjakov skrajna izključevalna stališča pobudnikov in zagovornikov referenduma o družinskem zakoniku za starše in otroke iz družin, ki zaradi različnih razlogov niso sestavljene iz očeta in matere, škodljiva in obremenjujoča. Poudarjajo še, da empirične psihološke raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola, v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih in socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola.

V sindikatih javnega sektorja so zadržani do združevanja nekaterih ministrstev, še posebej do združevanja ministrstva za pravosodje in javno upravo ter združevanja kulturnega resorja z izobraževalnim. Po besedah predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja pogrešajo argumente za združevanje ministrstev. Štrukelj pravi, da parlamentarne stranke, tokrat članice desnosredinske koalicije, samo sledijo populističnim obljubam iz predvolilnega obdobja. Ravno danes namreč poteka v parlamentu seja, na kateri sprejemajo zakonsko novelo o vladi, ki predvideva 11 ministrstev in ministrstvo brez listnice za Slovence po svetu. V prejšnjem mandatu je bilo ministrstev 15. Več o argumentih sindikatov javnega sektorja proti tako imenovanemu poljubnemu združevanju različnih resorjev nam je povedal Branimir Štrukelj:



Povejmo še, da Glosa – sindikat kulture in narave Slovenije – javno protestira zaradi namere združitve kulturnega in izobraževalnega resorja. V sindikatu so presenečeni, da to namerava narediti skupina političnih strank, ki so bile nosilke slovenske pomladi in to kljub temu, da so imele v najbolj ključnih trenutkih pomembno podporo večine kulturnih ustvarjalcev in razumnikov.

Ob štirih popoldne bo v Centru Evropa v okviru cikla Zahodni Balkan in Evropska unija potekala okrogla miza z naslovom Evroskepticizem, ki jo organizira Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije. O izbranih temah za okroglo mizo in gostih smo govorili z direktorjem inštituta Zijadom Bečirovićem:



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30563