 Glasba> Tolpa bumovSTEKLI PSI: Čista vejst (God Bless This Mess, 2012) (ponovitev, 3.3.3012 ob 01:00)
Petek, 24. 2. 2012
avtor/ica: mcolner
V petek, 24. februarja ob 19. uri ne zamudite termina Tolpe bumov, kjer bo v obravnavana druga studijska plošča 'Čista vejst' prekmurskega rap kolektiva Stekli psi, izdana letošnjega leta za založbo God Bless This Mess... * v celoti
Hip hop je po tradiciji urbana glasba in subkultura, ki se je začela po svetu širiti iz megapolisov zahodnega sveta v poznem 20. stoletju. Podzemno gibanje je prešlo v žanr, ki se je v toku globalizacije neizmerno razširil in sledeč postmoderno sintagmo predelovanja obstoječega materiala in njihovega kolažiranja postal del dominantnega kulturnega spomina. Hip hop je postal globalna institucija, ki se napaja ravno na svoji samoniklosti. Način ustvarjanja in produkcije je zaradi svoje najširše dostopnosti pripeljal do neizmerno razvejane produkcije, ki je našla pot v praktično vse kotičke planeta.
Tudi v sredinah kot je Slovenija, ki večjih betonskih džungel ne premore, se je tovrstna scena dodobra razvila, pa čeprav z zamudo in skrajno specifično. Ključne točke gnevnega izražanja nezadovoljstva se pravzaprav nahajajo izven urbanih središč, na periferiji, ki že dolga leta trpi za kulturnim propadom in brezizhodnostjo. Četudi se je v smislu privzemanja forme žanr sprva prijel v mestnih soseskah, je poetika številnih obrobnih rimoklepačev pogosto bolj kredibilna in stvarna. V Sloveniji pač ni nevarnih avenij, uličnih tolp in urbane ikonografije, zato so osrednje tematike domačih raperjev kvečjemu povezane z dolgočasjem, socialno bedo in neizrazitostjo lokalnih sredin.
V Murski soboti je že vrsto let aktivna zasedba Stekli psi, ki izvorne konvencije hip hopa prilagaja lastni tradiciji in kulturni sredini. Oba frontmana oziroma MC-ja se namreč izražata v sočnem lokalnem narečju, nekakšni mešanici prekmurščine in urbanega soboškega dialekta. Posebnost zasedbe je v tem, da je zastavljena kot klasičen rock bend. To je instrumentalna zasedba - sestavljajo jo bobnar, basist in kitarist -, ki ni namenjena zgolj dopolnitvi živih nastopov, pač pa predstavlja integralni del celote. V tem segmentu je bend povzel bogato tradicijo domačega alternativnega rocka, pomešanega s kritičnim narativom lokalnega vsakdana.
A v nasprotju z logiko rock glasbe je struktura komadov nezadržno podrejena narativnemu toku posameznih komadov. Instrumentalna sekcija tako vselej sledi prvotno zastavljeni vokalni liniji, s čimer je pravzaprav ohranjena tista ključna substanca hip hopa. Celostna estetika in koncept sta torej zgrajena na eksplicitni vokalni sporočilnosti, ki ji je glasba neposredno podrejena.
Nedavno je luč sveta ugledala druga studijska plošča 'Čista vejst', ki je na prvi posluh zelo podobna svoji predhodnici. Koncept se v dveh letih ni bistveno spremenil. Instrumentalna podlaga je zgrajena na poskočnih in pozitivno zvenečih nastavkih, ki so blizu kakšnemu funku, jazzu ali odvodom progresivnega rocka. Besedila obeh rimoklepačev se dobro ujemajo z zvokovno atmosfero. Lirika Steklih psov namreč ni zgrajena na popolni apokaliptičnosti in brezpogojno srditi kritiki. Med vrsticami komadov je kvečjemu zaslediti določeno mero distance do neizogibnih danosti, ki jih oba vokalista izražata s precejšnjo mero humorja in sarkazma. Tako njuna bodisi dvoglasna bodisi izmenjujoča se vokalna linija ne ponuja zgolj resnobnega seciranja širših družbenih procesov, pač pa izhaja predvsem iz intimnega doživljanja lastnega okolja.
Pa da ne bo pomote, plošča 'Čista vejst' je neizmerno kritična. V ospredje postavlja pričakovane socialne tematike, ki so že dolga leta del prekmurskega vsakdana: to so komentar na brezizhodnost eksistenčne krize, klavstrofobičnost majhne sredine in banalnosti novih družbenih vrednot. Člani Steklih psov so pač del generacije, ki je na lastni koži občutila vse pasti in kontradikcije vsiljene demokracije. Ob zavedanju, da so tudi sami brez konkretnih rešitev, se pogosto obračajo v svojstveni eskapizem: humor, nostalgijo ali urbane legende.
Seveda je v duhu tradicije hip hopa tu prisoten tudi obrat vase, torej klasična kritika rap scene in njenih preostalih protagonistov. Prav v tem segmentu je humor Steklih psov nekoliko prekinjen na račun sledenja tega oguljenega vzorca in manka zajebancije na lasten račun. A kljub pomanjkanju samoreflektivnosti, težave velikega dela hip hop scene, je pristop tega petčlanskega kolektiva izjemno zanimiv in dodobra svež. Oporekanje tradiciji žanra, ki namesto digitalnih beatov uporablja analogno rockersko estetiko, je zapakirano v izjemno zanimivo celostno formo.
Plošča 'Čista vejst' je resda malce monotona. Težko bi jo prežvečili ob zgolj bežnem poslušanju, saj zahteva veliko mero pozornosti, da bi lahko sledili sporočilom. Brez tega sicer všečna lupina ne deluje. A tudi sporočilnost je izjemno specifična. Je neposreden in iskriv odraz nekega omejenega prostora in časa, odziv na lokalno stvarnost, ki na takšen način ustvarja lastno različico lokalne zgodovine.
* Miha Colner
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30909
|