Intervju z rektorjem Univerze v Ljubljani Četrtek, 5. 4. 2012 avtor/ica: JernejaB
Nadaljujemo pogovor z doktorjem Radovanom Stanislavom Pejovnikom. Danes načenjamo vprašanje bolonjske reforme, vprašanje distinkcije/prehoda med znanostjo ter družbo znanja, ki funkcionira že kot eminentna ideološka floskula. Gospod rektor se je razgovoril tudi o tem zakaj podpira gibanje Mi smo Univerza in zakaj bi bilo dobrodošlih več Delavsko-punkerskih univerz. Povprašali pa smo ga tudi o tem ali bo Univerza postala soustanovitelj Radia Študent?
Več ob 14. uri!
Prvi del intervjuja:
Spoštovano univerzitetno občestvo, lepo pozdravljeni! V prvem delu intervjuja, ki smo ga predvajali včeraj, smo med drugim načeli vprašanje zgodovinskega poslanstva univerze. Če je od septem artes liberales, katerih študij je nekoč predstavljal osnovo vsem znanostim, ostalo bore malo ali celo nič, je najmanj, kar lahko naredimo, to, da vsaj postavimo vprašanje: Zakaj in kdaj se je Univerza predala množičnemu nemišljenju, ki jo je pripeljalo h koncu njene eksistence?
Pri odgovarjanju na slednje vprašanje je seveda možno ubrati več poti, med drugim tudi historično. Na podlagi historične perspektive bi lahko izpeljali eno izmed tez, ki bi se glasila približno takole: ena izmed usodnejših transformacij je bila ta, da je Univerza znotraj sebe dopustila prehod od znanosti v družbo znanja ali tako imenovano knowledge society. K temu je vsekakor veliko prispevala tudi bolonjska reforma, ki se jo poskuša plasirati kot labodji spev in kot zadnjo nujno stvar, ki jo Univerza bojda potrebuje.
Toda rektor je o problemu bolonjske reforme razmišljal malce bolj konkretno. Pri tem se je osredotočil predvsem na razlikovanje med univerzitetnimi in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi, ki jih niti z bolonjsko reformo niti s strategijo razvoja Univerze v Ljubljani vsaj doslej niso uspeli ustrezno ločiti:
