Prejšnji teden so se nadaljevala pogajanja o varčevanju med vlado in sindikati, s strani Mi smo univerza in drugih posameznikov pa je bilo slišati mnenje o nesmiselnosti varčevanja na sploh. Gre, če povzamemo, za predlog niza varčevanj v javnem sektorju, ki v veliki meri zadeva tudi visoko šolstvo. Sporne zadeve – polnjenja več kot prazne državne blagajne – se očitno noče ali ne da bolj elegantno razrešiti, kot se je denimo v eni izmed kanadskih provinc, kjer bodo bolj obdavčili najvišji sloj.

Nasprotno, v tem alpskem kotlu pa so vlada - z vsemi notranjimi nasprotniki - in sindikati za varčevanje, ki bi se začelo na socialno šibkejših in smo ga videli že na primerih Grčije, Španije, Italije in Portugalske. S precejšnjo gotovostjo bi lahko trdili, kljub prepirom ali nesoglasjem, da so si edini v točki načina varčevanja. Varčevanje je sicer postalo nekakšen moderen globalni trend oziroma nuja, vendar pa kljub temu vse države, ki mu sledijo, ne sledijo prej omenjenemu modelu.

No juha, ki se kuha tem kotlu, naj bi zato bila začinjena z razpadom socialne države in odtegnitvijo sredstev predvsem izobraževanju. V zadnji točki je shema povsem obratna avstrijski, kjer so iz varčevalnih ukrepov izvzeli znanost in šolstvo. Sprašujemo se, ali je smiselno domačemu šolstvu odtegniti sploh kaj, že sedaj je po podatkih Statističnega urada Slovenije bralna pismenost pod evropskim povprečjem. Po podatkih Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pa naj tudi ne bi bili v vrhu standardov in normativ glede šolstva v Evropski uniji. Prej nasprotno.

Ob vsem varčevanju na že ustaljenih izobraževalnih delovanjih pa se preko projekta za raziskave in inovacije Obzorje 2020 šolstvu za razvoj in konkurenčnost obeta 80 milijard evrov iz Evrope. Tako je bilo dogovorjeno z evropsko komisarko za raziskave, inovacije in znanost Marie Geoghegan-Quinn, ki je prejšnji teden obiskala ljublanjsko univerzo, kjer se je srečala z ministrom za izobraževanje Žigom Turkom in rektorji univerz.

V Čilu se je na ulicah prestolnice zbralo nekaj deset tisoč študentov in ponovno protestiralo in zahtevalo brezplačno šolstvo za vse. Vodje protesta so izjavili, da predlagani plani konzervativnega predsednika Pinera, kako financirati izobraževanje, ne bodo dovolj. Protesti so v največji meri minili mirno, vendarle pa je prišlo tudi do spopada policije s posamezniki po tistem, ko je zagorela policijska stojnica.

Več deset tisoč jih je protestiralo tudi v več mestih Španije, in sicer proti varčevalnim ukrepom na področju zdravstva in šolstva. Vlada je namreč pod vodstvom Rajoya v imenu varčevanja nedavno sprejela ukinitev brezplačnih zdravil za upokojence in povišanje šolnin.

V Beogradu so po enodnevni gladovni stavki posamezni študentje Fakultete uporabnih umetnosti in Fakultete dramskih umetnosti, dosegli, da jim bo vlada po dogovoru zagotovila kritje polovice šolnine, s katerim je zamujala. Zaradi zamujanja se niso mogli vpisati, vendar se bo menda to uredilo v začetku maja.

Na tem mestu bomo preskočili k popolnoma izmišljenim informacijam iz živalskega sveta in njihovega šolstva in s tem pred praznikom dela opomnili na njihovo delo, ki je velikokrat pripomoglo človeku.

Kot verjetno veste, so živali vsega sveta prejšnji teden praznovale dan upora. Gre za obeležitev dneva, ko so se živali na nešteto graščinskih farmah osvobodile izpod jarma izkoriščevalskih ljudi in začele ustanavljati avtonomne in svobodne živalske farme.

Njihov upor in življenje na prvi živalski farmi je opisal George Orwell, ki ga bomo z dodatkom nekaterih dogodkov novejše zgodovine na kratko povzeli. Torej, sistem, ki so ga živali razvile, je nosil za seboj produkt več opravljenega dela in več ur dela skorajda brez pritoževanja. Vse to pa v opevanju svobodnega duha, ki se je skoraj neopazno sčasoma prevesilo v petje po diktatu prašičev kot vodij.

Efektivnost sistema so sčasoma prepoznali tudi človeški gospodarji, kar je navsezadnje vodilo v živahno in konkurenčno trgovanje med prašiči in človeškimi oblastneži. V sodobnem času je tako zaradi ekonomskih povezav tudi živali močno zajela recesija. V odgovoru na krizo zgleda, da se je Vrhovno internacionalno prašičje združenje odločilo privatizirati vse, kar se da, ter po drugi strani uvesti stroge varčevalne ukrepe, ki bi temeljili na plečih tako imenovanih nižjih živali.

Slednjim so prašiči, ki celo hodijo po dveh nogah - kajti le take jih priznavajo v poslovnem svetu - razložili, da pa sami potrebujejo ves možen denar in privatne institucije, da bodo lahko še naprej sklepali posle. Za njih verjamejo, da bodo sigurno nekoč, če ne prej pa morda v naslednjih tisočletjih, za spremembo obrodili pozitivno bilanco.

Po besedah enega izmed ministrov združenja prašičje evrobatine je nujno, da predstavniki živalskih farm še naprej drago živijo. Zelo mu je bilo hudo, ko je pripomnil, da bo morda celo treba zvišati izdatke za njihova potovanja. Kajti po modernih standardih na primer skromna tridesetmetrska jahta pač ni več dovolj za posameznega prašiča na prekooceanskih poteh. In glede na situacijo naj bi bilo edino spodobno, če bi preostale delovne živali ta prosvetljenski namen vendarle razumele, saj gre konec koncev za ohranitev njihove svobode.

V nasprotju s človeškim svetom – kjer je različno od države do države, kot smo že poročali – so torej prav na vseh živalskih farmah na svetu tako razglasili absolutno varčevanje na račun nižjih živali in ob tem najbolj zategnili pas na izobraževalnem področju. V nasprotovanju lahko preko vseh celin prisluhnemo mukanju, bejanju, lajanju, kokodakanju, cviljenju; skratka zavijanju živali, ki ne vedo, kako se bodo v prihodnje še lahko šolale oziroma kako bodo one same in njihove družine sploh preživele.

Medtem so se prašiči že vnaprej dogovorili, da bodo nekateri za preveč radikalno varčevanje, drugi pa za manj radikalno varčevanje in da se bodo o določitvi tega prerekali do onemoglosti ter se tako taktično izognili praznjenju lastne denarnice.

Takšne in drugačne sence so torej padale na praznovanje upora živali, vendar so se vseeno zabavale.

Za konec pa še sporočilo Hrvaške zveze pasjih in podganjih študentov o radikalnih spremembah samega predmetnika, pri katerem je izpostavljeno dejstvo, da se ob mnogih drugih ukinja obvezno branje 'živalske biblije' Orwellove Živalske farme. Delo, ki bo v bodoče prisotno samo še v odlomkih beril za univerze, bi njihovemu mnenju moralo biti vsaj toliko pomembno, kot so Cankarjevi Hlapci, ki bodo po novem edina knjiga, ki se bo na vseh mešanih živalskih univerzah brala v celoti.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ne pozabite ne-delati na praznik dela 1. in 2. maja, ki se mu v prihodnje obeta nazaj en delovni dan, in sicer 2. maj. Da ne rečemo, da so v duhu dela s koledarja izginile daljše prvomajske počitnice. Mimogrede rečeno, sočasno praznujejo tudi v živalskem svetu in nameravajo tudi v bodoče. Kljub godrnjanju prašičev, ki jim že več let želijo odvzeti 2. maj in za 1. maj organizirati vodeno ne-delo.

Od 3. maja vabljeni pred parlament na maratonsko branje Cankarjenih Hlapcev. Gre za protest proti trenutnim razmeram v kulturi, šolstvu in na sploh, ki ga organizirajo AGRFT-jevci. K branju ste vabljeni vsi, igralci ali ne.

Po nareku psa Nela je tokratni infoblok natipkala Eva.