Politika> KrOFF

sreda, 3. marec 2004
Sreda, 3. 3. 2004
avtor/ica: evi

Paulauskas je državno tajno izdal v dobro države - Parmalat sodeloval z neapeljsko mafijo - Šaron pa z velikim kriminalcem - ostanki Trajkovskega v Skopju - avstrijski Korošci brez pravic

Litovski parlament je danes v Vilniusu – prav tistem, v katerem je Slovenec Dimitrij podpisal hudičevo pogodbo z Američani - zavrnil zahtevo predsednika države Paksasa po odstavitvi predsednika parlamenta Paulauskasa zaradi izdaje državne skrivnosti. Prvi parlamentarec naj bi zlorabil svoj položaj, ker je svojim kolegom s parlamenta razkril vsebino tajnega dosjeja oddelka za nacionalno varnost. Dokumenti v njem predstavljajo dokaze o paktiranju predsednikovih svetovalcev z mednarodnimi kriminalnimi bandami. Parlament je menil, da je njihov predsednik deloval v dobro države.

Čim večjemu dobičku v prid je delovalo vodstvo bankrotiranega italijanskega podjetja Parmalat, ko je začelo sodelovati z neapeljsko mafijo. Vodilni v Parmalatu, trenutno stanujoči v milanskem zaporu, naj bi vsako leto na račun Camore nakazali 200.000 evrov, mafijci pa so jim v zameno zagotavljali monopolni položaj na jugu države.

S kriminalom naj bi si mazal roke tudi izraelski mesar Ariel Šaron. Sodeloval naj bi namreč s spornim izraelskim poslovnežem, prekupčevalcem z drogami in avtorjem najrazličnejših mutnih poslov, Elhanom Tanenbaumom. Pred 30-imi leti je Šaron za upravljalca svoje ovčje farme najel Tanenbaumovega tasta Šimona Cohena, ki naj bi svojemu zetu občasno pomagal pri spletkarjenjih. In preko njega, po vsej verjetnosti, tudi izraelski premier.

Na skopskem letališču je pred nekaj urami pristalo letalo ameriške vojske C-130, Hercules, s posmrtnimi ostanki makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega in osmih članov makedonske delegacije. Krsto s posmrtnimi ostanki Trajkovskega bodo odnesli v poslopje parlamenta, kjer se mu bodo makedonski državljani lahko zadnjič poklonili.

Koroški Slovenci so pred nedeljskimi deželnozborskimi volitvami kot izjemno zanič ocenili manjšinsko politiko na avstrijskem Koroškem. V praksi se ne izvaja niti ena izmed razsodb avstrijskega ustavnega sodišča v prid slovenski manjšini. Slovenščina še vedno nima statusa uradnega jezika in krajevne tablice nimajo dvojezičnih imen. Nekaj bo treba storiti!



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=3367