Politika> KrOFF

Vladni vložki v Irak ... beneški migranti z volilno pravico ... Hrvatje razklani med Evropo in Gotovino;








Janševa vlada je na današnji seji podprla ustanovitev sklada misije Nata za usposabljanje iraških varnostnih sil. Kar pomeni, da bo iz našega oziroma iz proračuna obrambnega ministrstva odletelo 24 milijonov tolarjev za podporo vojni v Iraku.


No ja, Slovenija naj bi sicer sredstva porabila predvsem za skupino inštruktorjev in predavateljev. Ti bodo usposabljali iraške soldate v neki tretji državi, na varnem. Poleg tega bo vlada prispevala tudi večje količine oborožitve in vojaške opreme iraškim varnostnim silam. Tistim, ki se borijo na strani ameriško-vodene demokracije, namreč. Oprema pa naj bi po neuradnih podatkih bila sestavljena predvsem iz pehotnega, starega, odsluženega orožja. Vojaška oprema, ki jo je slovenska vojska že odpisala.


Samo omemba filma Srce v breznu bo najbrž dovolj, da veste, da bomo v nadaljevanju govorili o naši sosedi Italiji. Toda tokrat z malo drugačno novico. V času invazije v Irak, se je v Italiji ustvarila koalicija nepokornih mest, ki so nasprotovala okupaciji. Ta predstavlja grožnjo Berlusconijevi vladi. Lep primer je občina Benetke, ki je kljub hudemu nasprotovanju vlade sprejela odlok, po katerem so vsi migranti na območju občine dobili volilno pravico. Nove volilne upravičence ljubkovalno kličejo »globalni evropski državljani«.


V južni sosedi, s katero ravno tako nimamo preveč bleščečih se odnosov, Hrvaški, so izvedli posebno javnomnenjsko raziskavo. Javnost so povprašali o mnenju glede najbolj zaželene hrvaške glave ta hip, Anteja Gotovine. Izkazalo se je, da so mnenja glede haaškega obtoženca zelo deljena.


Kot kažejo izidi ankete, ki je bila opravljena konec minulega tedna na vzorcu 800 ljudi, je vprašanje »ali menite, da beg generala Gotovine otežuje vstop Hrvaške v Evropsko unijo?« pozitivno odgovorilo 44 odstotkov vprašanih, 34 odstotkov pa negativno. 22 odstotkov vprašanih pa ni čisto prepričano, kakšen učinek bo to imelo na položaj Hrvaške. Če bi srečali generala samega, 30 odstotkov anketirancev ne bi storilo nič, kar nekaj pa bi se naredilo, da ga sploh ne pozna oziroma bi si zatisnilo oči. Le 13 odstotkov bi skušalo Anteja prepričati, naj izpolni svojo državljansko dolžnost in se preda.