Politika> KrOFF

domnevna bomba evropskim organom - konec azerbajdžanskega Mira Petka - Beslan spet v solzah - Fikret Abdić bo manj časa sedel

Organi Evropske unije že dolgo niso prejeli eksplozivnih pošiljk, zato so se nadvse razveselili in obenem prestrašili, ko so danes zagledali sumljivi kovček. Znašel se je na hodniku sedeža Ekonomskega in socialnega odbora ter Odbora regij v ulici Belliard v Bruslju. Ker nihče ni hotel priznati lastništva nad njim, so ga razglasili za nevaren element, ki je domnevno plod terorističnega dejanja, in ga predali policiji. Ta je dodobra pregledala vsebino kovčka in kmalu ugotovila, da je šlo za lažni alarm. Veliko je bilo razočaranje Evropejcev.

Azerbajdžanci so se zbrali na ulicah prestolnice, da bi izrazili ogorčenje nad sinočnjim umorom odgovornega urednika časnika Monitor. Velik del azerbajdžanskega naroda je namreč prepričan, da za odstrelom tiči vlada, saj je Elmar Huseinov zelo kritično pisal o domači politiki in gospodarstvu. Azerbajdžanski predsednik ljudstvu razglaša, da je novinarjev umor napad na dobro ime države, saj so storilci Azerbajdžan želeli prikazati kot divjo, nedemokratično deželo. Sicer se je v zadnjih mesecih zgodilo več manjših napadov na azerbajdžanske novinarje. Ozadje tega zadnjega, ki se je končal z umorom, že preiskujejo in kdo ve, morda morilcem že dihajo za ovratik.

Prebivalci severnoosetijskega mesta Beslan se danes s solzami v očeh spominjajo tragedije v eni od osnovnih šol, ki se je zgodila pred pol leta. V še vedno porušeni telovadnici beslanske šole, kjer so čečenski uporniki tri dni zadrževali otroške talce, se je v minuti molka zbralo okoli 200 ljudi, povezanih z žrtvami tragedije. Krivci zanjo še vedno niso bili kaznovani, kar je logično, glede na to, da je nekaj mesecev po dogodku prišlo na dan, da je bila vanj vpletena tudi ruska vojska.

Sječate li se Fikreta Abdića? Velja za vojnega zločinca, ki je na lastno pest ustanovil Avtonomno pokrajino Zahodna Bosna, vse, ki se z uvedbo te entitete, kateri je vladal sam, niso strinjali, pa naj bi stlačil v delavska taborišča. Hrvaško vrhovno sodišče mu je 20-letno zaporno kazen zmanjšalo za 5 let. Kazen so mu znižali potem, ko se je že desetič pritožil na vrhovnem sodišču. V svoji pritožbi je zahteval, da se ga oprosti krivde, ker trdi, da v Avtonomni pokrajini Zahodna Bosna ni bilo nikakršnega organiziranega preganjanja in vojnih zločinov. Vrhovne sodnike je s tem očitno prepričal.