Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz

Glasba> Tolpa bumov

Nedelja, 16. 10. ´05, 19h: Sigur Ros – Takk ... (Geffen, 2005)
Nedelja, 16. 10. 2005
avtor/ica: goran

Škrati, vile, druga nadnaravna bitja in 'nezemeljsko' okolje so prav gotovo prva asociacija, ko pomislimo na Islandijo. Za tiste, ki nas nekoliko bolj zanima glasba, pa je v ospredju prav gotovo le-ta. Nikjer drugje ni pogostost odličnih glasbenikov tako visoka kot ravno na Islandiji, kar verjetno pomeni, da imajo našteti klišeji prav gotovo svoj vpliv na njihovo ustvarjanje. Ena najopaznejših islandskih zasedb zadnjih let so nedvomno Sigur Ros... (v celoti...)

Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov, nedelja 16. oktober, 2005

Sigur Ros – Takk... (Geffen, 2005)

*Škrati, vile, druga nadnaravna bitja in 'nezemeljsko' okolje so prav gotovo prva asociacija, ko pomislimo na Islandijo. Za tiste, ki nas nekoliko bolj zanima glasba, pa je v ospredju prav gotovo le-ta. Nikjer drugje ni pogostost odličnih glasbenikov tako visoka kot ravno na Islandiji, kar verjetno pomeni, da imajo našteti klišeji prav gotovo svoj vpliv na njihovo ustvarjanje. Ena najopaznejših islandskih zasedb zadnjih let so nedvomno Sigur Ros.

Zunaj meja svoje domovine so postali Sigur Ros prepoznavni po izidu svojega drugega albuma 'Agaetis Byrjun', ki je izšel v letu 1999, v tujini pa je bil predstavljen leto dni pozneje. Od takrat je sledil strm vzpon, ki jih je postavil na piedestal postrocka, katerega okvire sicer nedvomno presegajo. Pridobili so si močne simpatije kritikov in poslušalcev, tako tistih alternativnih kot tudi tistih, ki prisegajo na bolj mainstreamovske zvoke. Od prejšnjega, nenaslovljenega albuma so pretekla skoraj tri leta, v tem času pa so predvsem koncertirali in obredli ves svet. Po vrnitvi na rodno Islandijo so v nekaj mesecih v svojem studiu, ki je nekoč služil kot bazen, posneli pričujoči album Takk, kar v islandščini pomeni preprosto 'hvala'. In čemu se Sigur Ros zahvaljujejo? »Hvaležni smo, da počnemo, kar počnemo, ter da smo živi in srečni,« pravi njihov frontmen Jonsi Birgisson.

Torej, za razliko od prejšnjih izdelkov je Takk nekoliko bolj optimističen in vesel album, seveda v njihovem prepoznavnem izrazu, ki pa še zdaleč ni veseljaški. Ima mnogo toplejši prizvok kot njegov predhodnik, a obenem še vedno ostaja dovolj dramatičen in epski. Birgisson, namišljeni jezik s prejšnjega albuma, ponovno zamenjajo za islandščino, kar pa niti ni posebej opazno, saj večina njihovih poslušalcev posveča pozornost predvsem glasbi, ki pa jo pevčev tipični falzet odlično dopolnjuje. Kljub epičnosti skladbe na tak ali drugačen način govorijo o tistih drobnih, popolnih trenutkih, ki nam polepšujejo naš vsakdan, in pogosto se vračajo v iskreno, nedolžno otroštvo, brez pretvarjanj in krink. Nobenega filozofiranja, zgolj pristni občutki, ki so lastni nam vsem, pretirano resnost pa raje zamenjajo s čistostjo in odkritosrčnostjo.

Skladbe so krajše, kot je bilo to značilno do sedaj, struktura pa še vedno ostaja enaka. Iz počasnih, največkrat klavirskih uvodov kompozicije počasi pripeljejo do vrhunca v svoji običajni maniri hrupnih orkestracij, ki smo jih vajeni že z albuma 'Agaetis Byrjun'. Zvok se razvije iz temačnega in mirnega v svetlega in divjega, nekajkrat pa se konča v doslej za Sigur Ros neobičajnem, skorajda veseljaškem vzdušju. Precej pozornosti namenijo elektronskemu ambientu, Birgisson na svojo električno kitaro še vedno igra kot na godalo, torej z lokom, slišimo pa lahko tudi trobento, tubo in trombon, kar je še ena novost. Kljub bogati zvočni podobi pa glasba ostaja intimna, kar je tudi vzrok, da Sigur Ros niso le še eden v vrsti bendov iz trendy pop-rockovske scene, ki se vedno znova dokazuje s pompoznimi stadionskimi koncerti, deloma pa je za to verjetno zaslužna tudi precej ravnodušna nrav fantov. Mojstrsko obvladujejo kreiranje atmosferičnosti in skladbe poudarijo poslušalčevo dovzetnost ne glede na njegovo čustveno stanje. Najbolj izstopajoča je eterična kompozicija 'Glosoli', po mnenju mnogih ena njihovih najboljših skladb, ki smo jo pred časom lahko poslušali tudi kot hit Radia Študent. Album zaključijo z zanje značilimi, tišjimi in nežnejšimi uspavankami, torej na najlepši način.

Sigur Ros ustvarjajo čudovito glasbo, a kljub temu ostajajo preprosti ljudje in ni strahu, da bi svoje delo v prihodosti podrejali zakonitostim glasbenega trga. Na vprašanja o tem, ali poskušajo ignorirati trenutne glasbene trende, odgovarjajo z zase tipičnimi mislimi: ”ne, ničesar ne poskušamo, to je ključ – biti normalni in neobremenjeni, kolikor se da”. Kako nas lahko v prihodnosti še presenetijo? Sodeč po tistih bolj udarnih skladbah, jim idej gotovo ne manjka in morda bomo v bodoče priča še več rokovskim izbruhom. Do takrat pa bomo uživali v aktualnem albumu, ob katerem se poraja misel na Sigur Ros, ki v svojem bazenu zabavajo vile ter škrate, in, če bi radi ubežali sivemu vsakdanu, se jim le pridružite tudi sami. Takk, Sigur Ros!

Pripravil Goran.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=7318