Kultura> Tu pa tam

Nagnil sem se naprej, da bi ponovno napolnil kozarec in ona me je objela okoli ramen z roko in z drugo obrnila moj obraz proti svojemu in me poljubila. Vrata so na široko zanihala in Nigerijec je vdrl v sobo, preklinjajoč:
'Vlačuga! Prekleta vlačuga!'
'Charles!'
'Pofukana bela vlačuga!'
'Charles, ne sedi zgolj tam – žali me – tvojo ženo!'
Poskušal sem se skloniti, toda pendrek me je udaril po glavi.
'Charles! Tvoja žena sem!'
Bila je spodaj na tleh, kjer jo je mrcvaril alzaški pes.


Tu pa tam, zimbabvejska kratka proza tretjič: Dambudzo Marecehera in zgodba Spominske sledi. To nedeljo, skoraj natanko ob dvajsetih, na Radiu Študent.

Interpretacija: Jaka in Ana P.
Prevod: Gabriela Babnik

Dambudzo Marechera, sin voznika taxija, je bil rojen leta 1955 v mestu Vengere v Rodeziji. Študiral je na University of Rhodesia, vendar so ga leta 1973 zaradi udeležbe v demonstracijah izključili. Štipendija mu je omogočila nadaljevanje izobraževanja na oxfordski univerzi. Med leti 1974 in 1982 je Marechera bival v Angliji, vendar brez stalnega bivališča in zaposlitve. Policijska poročila govorijo, da je bil v tem času kar nekajkrat priprt. Njegova vrnitev v Zimbabve leta 1982, je bila precej travmatična: neodvisni Zimbabve ni bil nič bolj gostoljuben kot Rodezija v času vlade Iana Smitha. Za posledicami okužbe z virusom HIV je umrl tragično mlad – leta 1987.

Njegova zbirka kratkih zgodb The House of Hunger, objavljena leta 1978, je prejela leto kasneje prestižno nagrado Guardian Fiction Prize. Daljša novela, po kateri zbirka nosi naslov, in devet kratkih zgodb, večina med njimi postavljenih v Zimbabve, simbolizirajo dom kot »hišo lakote«, prostor blaznosti, nasilja in obupa. Kratka zgodba, Spominske sledi v snegu, Thought-tracks in the Snow, ki jo bomo poslušali nocoj, je vzeta iz zbirke House of Hunger. Pravzaprav povzema Marecherovo življenjsko zgodbo: imigracija v tujino zaradi udeležbe v študentskih demonstracijah in nato absurdnost izseljenstva. Za Marecherovo pisanje se zdi, da se bolj kot milini, podreja taktikam preživetja, čeprav z izrazito meditativnostjo, ki jo odlikujejo številne medtekstualne reference in črni humor.
Po Hiši lakote je leta 1980 sledil roman Black Sunlight, leta 1984 roman Mindblast. The Black Indsider, napisan leta 1978, je bil objavljen po njegovi smrti, v zbirki Baobab Books v Zimbabveju.