Kultura> Fotka

V 24. Fotki smo gostili dva mlada ustvarjalca. Fotografa in oblikovalca, ki sta poskrbela (in skrbita) za prepoznavno podobo revije Frka, namenjene predvsem slovenski popularni glasbeni sceni.

V 24. Fotki smo gostili dva mlada ustvarjalca. Fotografa in oblikovalca, ki sta poskrbela (in skrbita) za prepoznavno podobo revije Frka, namenjene predvsem slovenski popularni glasbeni sceni.

Ivian Kan Mujezinovič ter Luka Kaše, sta uspela v poplavi, zelo podobnih si, slovenskih revij, ki ciljajo na čim širšo publiko, ustvariti podobo Frke, ki je nekoliko drugačna. Kot pravita sama, ima Frka svoj temelj skrit, zakodiran v fotografiji. Prav fotografija je tista, ki poskrbi za prepoznavnost.

Fanta sta pristaša močnih, kontrastnih, včasih celo agresivnih (po tehniki, ne vsebini) fotografij. Raje, kot da bi slovenske glasbenike postavljala v studio, izkoristita največji studio – naravo in tako ohranjata dramatičnost osvetlitve in bogastvo motivov ter kompozicije.

Poleg tega vedno poskrbita še za nekaj. Kako se njune fotografije vklopijo v tekst, samo revijo. To je tipografski del njunega delovanja. Že pri samem fotografiranju je potrebno imeti v glavi to, kam ima fotografija iti, kam se ima umestiti v prispevek.

Prav zaradi tega je Frka prepoznavna poleg svoje izstopajoče naslovnice tudi zaradi svojega, v vsaki številki prisotnega intervjuja, ki se na naslovnico tudi neposredno nanaša. Prav pri tem intervjuju je tipografska roka najbolj opazna. Zmes fotografske podobe in spremljajočega teksta je prav zares zanimiva. Nenaporna za oči ter nedolgočasno črno-bela.

To dvoje (naslovnica + intervju) je dovolj, da se Frka razlikuje od vseh ostalih, po vsebini podobnih revij. In prav tu se delo Iviana in Lukata konča. Poskrbita za prepoznavnost, ostalo pa prepustita drugim.

Če si želite zvedeti kaj več o tem, kako se fanta specifično lotita problema tipografije, je najbolje, da si v roke vzamete kakšen izvod revije in si sami ogledate, kako poskušata doseči, da bi tekst in fotografija govorila skupen jezik.


Fotko je v ozadju spremljal Nils Petter Molvaer: Solid Ether. Vmes pa ste lahko, po Ivianovem izboru, slišali :

1. Les Negresses Vertes, C'est pas la mer a boire
2. 10 Petits Indiens, Si tous les Bolcheviks
3. Adi Lukovac & Ornamenti, Tako prazan