Glasba> Tolpa bumov

Vedno, ko se pojavi nov album staroste dallaške avant-jazzovske scene Dennisa Gonzaleza, zastrižem z ušesi. Ne zato, ker je bil vsak dozdajšnji že sam po sebi vrhunsko delo; ampak predvsem zato, ker zdaj že desetletja trajajoča preverjanja povzročajo obstoj velike verjetnosti, da bom ponovno poslušal po pristopu svež, po sodelavcih zanimiv, po izvedbi kompetenten in po vsebini luciden glasbeni izdelek. Dodatna dragocenost pa je, da ta vztrajni samohodec po prizorišču severnoameriškega sodobnega jazza tudi za okoliščine njihovega nastanka v glavnem poskrbi sam. Večino tega srečamo tudi pri tem njegovem novem albumu. Trio Yells At Eels je akter enega od dveh njegovih vzporedno potekajočih ustvarjalnih procesov, ki sta se pričela po letu 1999, ko se je po petletni odsotnost z glasbenega prizorišča ponovno vrnil nanj. (več!) ...

Ob ustvarjanju, nastopanju in snemanju z njim namreč razvijal tudi sodelovanja z obsežnim krogom uveljavljenih ameriških jazzerjev, kar je od leta 2002 dokumentiral vsaj na šestih albumih za ameriške in evropske založbe. Sicer pa se trio Yells At Eels na teh radijskih valovih ne srečujemo prvič. Sestavljajo ga Dennis Gonzalez in njegova dva sinova, to je že njihov tretji uradni album, tudi tokrat pa so se jim pri snemanju posameznih skladb pridružili različnih gostje. Nastajal je od leta 2004, izšel pa je letos kot prvi v katalogu založbe »Inner Realms Outer Realms Records«.