»Številka 12 je bil prvi, ki se mu je zmešalo. Zelo hitro je postal brezbrižen. Prehiteval je tok dogodkov. Vstopil je v paviljon velike bolečine, svojo glavo, ali kar je ostalo od nje, pa odložil na prag taborišča. Nekateri so trdili, da so ga videli, kako se trudi, da bi si snel glavo, in se sklanja, da bi jo zakopal med dva velika kamna.«

V poletnem ciklusu oddaj Tu pa tam bomo predstavili dva romana, ki bosta kmalu izšla v slovenskem jeziku. Tokratno nedeljo lahko prisluhnete odlomku iz romana Ta slepeča odsotnost svetlobe, maroškega pisatelja Taharja Ben Jellouna.

Interpretacija: Ana P.
Prevod: Suzana Koncut
Spremna beseda: Suzana Koncut

Tazmamart je bil tajni zapor sredi Atlasa na jugovzhodu Maroka. Zgradili so ga leta 1972 po dveh neuspelih atentatih na tedanjega maroškega kralja Hasana II. in vanj zaprli oseminpetdeset častnikov in podčastnikov, ki so bili udeleženi v napadih in ki naj bi ob nezadostni hrani, popolni temi, okrutnosti stražarjev in odsotnosti vsakršne zdravniške nege počasi pomrli. Vlada je obstoj tazmamartskega zapora uradno dolgo zanikala, pod mednarodnim pritiskom pa je bil maroški režim leta 1991 prisiljen priznati obstoj tega »umirališča« in izpustiti preživele zapornike. Ostalo jih je manj kot polovica.

Razkritje dejstev o zaporu je sprožilo objavo precejšnjega števila književnih del, tudi spominov samih zapornikov. Tem se je leta 2001 pridružila še Ta slepeča odsotnost svetlobe, roman francosko pišočega maroškega pisatelja Taharja Ben Jellouna, ki ga je spisal po pričevanjih Aziza Binenbina, nekdanjega tazmamartskega zapornika. Delo tega najbolj znanega Maročana v Franciji, čigar romane poznamo tudi v slovenskih prevodih, si je v angleškem prevodu leta 2004 prislužilo literarno nagrado Impac, še prej pa je sprožilo nemalo polemik in kritičnih odzivov. Ti so mu v prvi vrsti očitali, da je tako dolgo molčal, čeprav so že več kot deset let pred zaprtjem krožile govorice o tem okrutnem zaporu. Kasneje pa naj bi le izrabil vročo temo, ki je njegovi knjigi zagotovila dobro prodajo, saj v zanj tako značilnem slogu, ki meša poetičnost, sanjskost, misticizem, vzdušje tradicionalnih pripovedk in legend menda ni nikakršnega političnega angažmaja. Roman bo jeseni v slovenščini izšel pri Cankarjevi založbi.