Ura je odbila poldan in kot vsaki drugi četrtek je na frekvenci Radia Študent z vami Glas Balkana – geografsko oplemenitena oddaja o tem in onem tako pri nas, kot na ozemlju nekdanjih bratskih držav. V tokratni oddaji bomo prisluhnili, kaj o slovenskih izdelkih - tako mlečnih kot nemlečnih - mislijo na balkanskem polotoku.
Zadnja afera, ki je zamajala zaupanje do domačih izdelkov je še vedno trajajoča mlečna afeta, ko so tujci ugotovili, da slovensko mleko vsebuje prepovedani antibiotik kloramfenikol. In kaj se je zgodilo? Veterinarski inšpektorji so pohiteli z zapiranjem mlečnih prog, testiranjem vzorcev, opozarjanjem, da bodo stroške plačali kršitelji predpisov, saj je kloramfenikol v Sloveniji prepovedan že dobrih 10 let, kmetje pa v jok in na ceste. Poleg vsega pa je prekipelo tudi kmetijskemu ministru Franciju Butu. Ustanovil je namreč neodvisno komisijo, ki bo natančno preverila delo veterinarskih inšpektorjev ob pojavu prepovedanega kloramfenikola. Bivši svetovalec na ministrstvu za zdravje Gorazd Pretnar pa poziva vlado, naj odstavi tiste, ki so odgovorni, da antibiotika niso odkrili domači laboratoriji. Zaradi niti ne skisanega mleka se jezijo vsi povprek – pa ne zaradi zdravja potrošnikov, temveč zaradi ugleda. Potrošnikom nam tako preostane, le da sumljivo tuhtamo, kaj vse smo že zaužili - pa ne bi smeli, ker je tako ali drugače škodljivo oziroma prepovedano. In takšne misli nas prevzemajo v času, ko je resnično zdrava prehrana luksuz, junk food pa del vsakdana.
Kljub nezdravi prehrani, ki jo potrošnik sam izbere, ne kmet, ne izdelovalec, ne nihče drug nima pravice ogrožati njegovega zdravja – pa naj govorimo o mleku s kloramfenikolom ali o kruhu s pesticidi. Krona vsega pa je, da če se le samo malo kršijo »pravice« kmetov, se ti besno postavijo na ulice in zahtevajo kar je pač na dnevnem sporedu, če bi to storila skupina potrošnikov, bi se varuhi reda in miru kaj kmalu pripeljali, jih popisali in ovadaili, saj kršijo javni red in mir, onemogočajo promet in podobno. Takšna je moč lobija kmetov – v državi bolj in manj enakih državljanov.
Mlečna afera pa ni pokazala le na luknje v zdravstvenem in veterinarskem inšpektoratu, temveč je zavrtala še kakšno v zaupanje do slovenskih izdelkov tako doma kot v tujini. Čeprav se je izkazalo, da v sosednjih balkanskih državah niso uživali z antibiotiki obogačenega mleka, pa so nekatere države uvedle začasne prepovedi uvoza slovenskega mleka, kot na primer Bosna in Hercegovina; Hrvaška je še sama testirala slovensko mleko, Makedonija pa je poleg mleka pod drobnogled vzela še podalpsko meso.
In kaj so pokazale hrvaške analize...
//////////////
iz Zagreba Milan Peh
//////////////
Oporečno mleko pa ni pretreslo srbskega trga, kjer te dni svoja vrata odpira prvi Jankovićev Mercator. Veselje in navdušenje nad gospodarskim sodelovanjem Jugoslaviji in Sloveniji omogoča tudi pred nekaj meseci podpisan trgovinski sporazum, ki v veliki meri vzpodbuja meddržavno trgovino. Več o poslovnih odnosih med Beogradom in Ljubljano naš beograjski dopisnik Dragan Novaković.
////////////
iz Beograda Dragan Novaković
/////////
Kar pa se tiče črnogorskega trga, so prah glede slovenskega mleka v prahu in tekočini dvignili slovenski mediji in ne črnogorski Kljub temu pa mleko ni ogrozilo ostalih slovenskih izdelkov v Črni gori.
////////////
iz Podgorice Bojica Bošković
////////////
V Makedoniji so slovenski izdelki uživali kar dober ugled vse do pred kratkim. Mlečna afera je v Makedoncih vzbudila dvome o kakovosti slovenskih izdelkov plasiranih na njihov trg, kjer so prisotne vse močnejše slovenske firme. KLjub temu pa Makedonci niso več pretirano navdušeni nad slovenskim kapitalom na njihovih tleh – podrobneje skopski dopisnik Sefet Biševac.
//////////
iz Skopja Safet Biševac
//////////
Oblasti v Bosni in Hercegovini pa so na oporečno mleko vsaj navidezno reagirale prav hitro in ostro – zahteve po začasni prepovedi uvoza mleka so se pojavile skoraj takoj, ko smo v Sloveniji izvedeli, da imamo oporečno mleko. V Bosni in Hercegovini, kjer ima skoraj vsaka trgovina kar nekaj slovenskih izdelkov, pa kupci niso preveč naklonjeni naši deželi, saj velja prepričanje, da Slovenija na bosanski trg vlaga bosanski kapital iz Ljubljanske banke.
/////////
iz Mostarja Amela Rebac
///////////
Kako bo s slovenskim blagom po našem vstopu v združeno Evropo bomo videli, vsekakor pa bomo lastno blago testirali tako v slovenskih kot v evropskih laboratorijih, kmetje pa bodo verjetno še naprej zapirali ceste. Saj v končni fazi to počnejo tudi njihovi evropski kolegi.
Glas Balkana je pripravila Tina.
Komentarji
komentiraj >>