Sreda, 18. 10. 2006
Tea
Ko je Frank Sinatra leta 1960 ustanovil založbo Reprise, je morda slutil, da samozaložniška ustvarjalna svoboda ne bo trajala dolgo – drži, da ga je že tri leta kasneje kupila korporacija bratov Warner. Še sanjalo pa se mu ni, da bo založba Reprise v daljnem letu 2006 namesto šansonjerjev gostila vrhunske metalske progresivce! Res je, da je bil metal oz. metalu predano poslušalstvo vedno dobičkonosna tržna niša, res pa je tudi, da si je ameriška zasedba Mastodon že s prejšnjim odličnim albumom Leviathan in številnimi nastopi v živo odprla vrata v svet velikih založb in popularnosti. Novi album se imenuje Blood Mountain, Mastodon pa so si s tem tehnično dovršenim in glasbeno izvirnim delom dokončno utrdili sloves vrhunskega heavy metal benda. Tako gotovo tudi ni naključje, da so v zadnjem letu nastopali kot predskupina legendarnih Slayer, v našo soseščino pa novembra prihajajo skupaj s progresivci Tool. (v celoti!) ...
* Ko je Frank Sinatra leta 1960 ustanovil založbo Reprise, je morda slutil, da samozaložniška ustvarjalna svoboda ne bo trajala dolgo. Res je moral založbo že tri leta kasneje prodati korporaciji bratov Warner. Še sanjalo pa se mu ni, da bo Reprise v daljnem letu 2006 namesto šansonerjev gostila metalske progresivce!
Metal je bil in ostaja dobičkonosna tržna niša, vendar tega ne gre razumeti kot očitek skupini Mastodon, ki je tretji album Blood Mountain izdala pri veliki založbi, saj kupčija zasedbe glasbeno ni oškodovala. Prej nasprotno: pred mesecem dni izdani album Blood Mountain je tako dobro odigrana in tako nalezljiva mešanica hardkora, metala, progresivnega in stoner roka, da ga bomo ob koncu leta – tako kot leta 2004 izdan album Leviathan – gotovo videli na vrhu lestvic v uveljavljenih rokerskih in metalskih medijih.
Vse večja popularnost atlantskega kvarteta ima več kot z ugodnimi kritiškimi ocenami opraviti z bendovimi pogostimi nastopi v živo, ki so – kot se govori – nepozabni. Gotovo ni naključje, da so v zadnjem letu nastopali kot predskupina legendarnih Slayer, v našo soseščino pa sredi novembra prihajajo skupaj s progresivci Tool.
Vsi tisti, ki smo se pred letom dni nad albumom Leviathan navduševali do mere, da smo se lotili branja Mellvillovega romana Moby Dick, ob katerega so Mastodon oprli svojo simbolno razsežnost, smo novo delo Mastodon pričakovali z zvedavostjo in se spraševali, s čim zasedba tako dober album sploh še lahko nasledi. Blood Mountain je tehnično dovršeno in glasbeno izvirno nadaljevanje Leviathana, ki, če citiram, »zapušča kitov trebuh« in se v Mastodonom in metalcem nasplošno ljubi terminologiji junaških pripovedk podaja pod vznožje krvave gore.
Mastodon so si album Blood Mountain sprva zamislili kot eno samo šestdesetminutno skladbo. Sodeč po spretnih in privlačnih prehodih med 12 komadi, ki so se uvrstili na končno verzijo albuma, bi bila to prava simfonija; delo, ki si ga ni težko zamisliti v orkestralni izvedbi. Uvodni komad The Wolf is Loose je veličastna in eksplozivna napoved epskega popotovanja, ki ima slediti: poslušamo noro natančne in domišljene prehode bobnarja Branna Dailorja, izmenjevanje in dopolnjevanje obeh vokalistov – basista Troya Sandersa in kitarista Brenta Hindsa ter polifonične igre slednjega s četrtim članom benda, kitaristom Billom Kelliherjem. Uvodu sledita enako spevna, a nekoliko mirnejša komada Crystal Skull in Sleeping Giant, v katerih poleg gostujočega pevca Scotta Kellyja iz Neurosis prepoznamo tudi zvok, ki ga je producent Matt Bayles ustvaril že z zasedbo Isis. K sreči je album Blood Mountain dovolj raznolik, da so Isis le ena od možnih vezi. Ob prepletanju kitarskih solaž z lahkoto pomislim na Iron Maiden ali Metallico, ob zapleteni bobnarjevi matematiki na Slayerje in celo spevne progresivce Rush. Potem je tu še stoner rokerski vpliv, ki črpa iz zapuščine zasedbe Kyuss. Njenemu nasledstvu so se Mastodon poklonili v komadu Colony of Birchmen, v katerem na vokalih gostuje nihče drug kot Josh Homme, ki je zaslužen tudi za šalo, ki jo je bilo kot domnevni »skriti komad« z Blood Mountain mogoče najti na internetu. Enako šaljiv je komad Bladecatcher, edini na albumu, za katerega se zdi, da bi bilo mogoče bolje, če bi ga Mastodon poklonili prijateljem Dillinger Escape Plan ali kakim drugim norcem iz založbe Ipecac. Za konec velja omeniti velja še eno gostovanje – pevec Cedric Bixler Zavala in klaviaturist Ikey Owens iz benda The Mars Volta sta svoje spretnosti k albumu Blood Mountain prispevala v komadu The Siberian Divide, ki ga bomo v nocojšnji predstavitvi poslušali kot zadnjega.
K masivnemu zvoku heavy metalcev Mastodon se kar same od sebe lepijo vélike besede in podobe izmišljenih orjaških bitij, a naj se namesto naslednjih sto superlativov v vaša ušesa raje izlije znoj izpod vznožja krvave gore.
pripravil Tea Hvala
Komentarji
komentiraj >>