... začetek sojenja osmerici ameriških vojakov, obtožnenih umorov in posilstva ...
... Bush prvič pritrdilno o podobnostih Iraka z Vietnamom ...
... poslanci brskajo po ugotovljenih »manjših nepravilnostih« pri obnovi vladnih prostorov ...
... shizofren rezultat notranje preiskave na postojnski policiji v zadevi novinarke Mateje Ratej ...
... ljubljanska nadškofija pridobila dobre 3 četrtine družbe Gozdno gospodarstvo Bled ...
OFF NAPOVEDNIK
Avtralska suša, ki je že okategorizirana kot »velika«, traja že šesto leto. Posledic pa na že tako ali tako škrti zemlji ne čutijo samo poljščine ali domače živali, temveč je pomanjkanje vode hudo načelo tudi mentalno zdravje ruralnega prebivalstva. Avstralski kmetje, ki so bili zaradi svoje dislociranosti od bolj urbaniziranih območij pojem trdoživosti, začenjajo kloniti. Jalova zemlja in živina, ki povzročata pomanjkanje, kakršnega ne pomnijo niti tisti, ki zemljo tam doli orjejo že desetletja, je v nekaterih predelih države ljudi pripeljala na rob lakote, vsekakor pa tudi preko roba živčne klenosti.
Uradni podatki meteorologov kažejo, da gre za najdaljše sušno obdobje v zadnjih sto letih. Relevantni podatki pa pravijo tudi, da stopnja verjetnosti samomora med avstralskimi kmeti za polovico presega nacionalno. Življenje si vsake 4 dni vzame en kmet. Pojav povečane samomorilnosti pa med drugim spremlja tudi visok porast depresije in drugih psihiatričnih diagnoz, poraba alkohola ter družinskega nasilja. V takšno ali drugačno deviacijo naj bi vsako leto padlo 300.000 avstralskih kmetov, a jih, tudi zaradi odročnosti, le kopica poišče ustrezno pomoč.
Vlada premierja Johna Howarda je za psiho-socialno dobrobit ljudi na začetku produkcijske lestvice živeža že namenila 263 milijonov ameriških dolarjev, ki pa na žalost vseh ne bo prinesla dežja. Napovedi pred novim letom namreč ne predvidevajo omembe vrednih padavin.
Poslušate po indijanskih bobnih za dež v Avstraliji razbijajoči OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Pred vojaško sodišče v Iraku bo stopilo osem ameriških vojakov, obdolženih umorov in posilstev iraških civilistov. Četverico obtožnica bremeni posilstva 14-letne deklice in poboja njene družine, ostali štirje pa naj bi umorili tri Iračane, potem ko so jih zajeli v eni svojih mir in stabilnost zagotavljajočih akcij. Obenem naj bi, da bi preprečili njegovo prijavo omenjenega sramotnega dogodka nadrejenim, zastraševali tudi svojega bojnega tovariša. Dvema od štirih obtoženih za posilstvo in umor deklice grozi smrtna kazen, ostala šesterica pa lahko pričakuje dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pogojnega izpusta.
Že drugo sojenje pa se v Bagdadu nadaljuje tudi za Sadama Huseina, katerega obtožnica bremeni genocida nad Kurdi med t.i. operacijo Anfal. Spomnimo, da je bilo v okviru le-te v letih 1987 in 1988 opustošenih okoli 3000 vasi ter pobitih najmanj 10.000 Kurdov. Sodni proces, ki se je pričel 21.avgusta, Sadamovi odvetniki v znak protesta zaradi imenovanja novega predsedujočega sodnemu senatu sicer že od septembra bojkotirajo.
Na zatožni fotelj pred sodnika se je končno usedel tudi bivši čilski diktator Augusto Pinochet. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil namreč zaslišan kar na svojem domu v prestolnici Santiago de Chile. Sicer se ne spomni ničesar o zločinih svojih varnostnih sil v zloglasnem tajnem zaporu vile Grimaldi, kjer je bilo med letoma 1973 in 1990 mučenih več tisoč političnih zapornikov, več sto pa ubitih. Hkrati z izgubo spomina pa pri svojem sklicevanju na nedolžnost že vnaprejh zanika karšnokoli odgovornost.
Kandidat za sojenje pred obličjem zgodovine George Bush pa je prvič javno priznal to, kar so sicer mnogi kričali že leta in leta. Potegnil je vzporednico med Irakom in Vietnamom. Potrdil je tezo, da bi naraščajoče nasilje v Iraku lahko primerjali z ofenzivo Tet leta 1968 med vojno v Vietnamu. Takrat so sile Severnega Vietnama in Vietkonga sprožile silovito ofenzivo, v kateri so izvedle vrsto napadov na ameriške vojake. Ti so odločilno vplivali na moralo ameriške javnosti, tako da so spodnesli celo tedanjega ameriškega presednika Johnsona. Upajmo, da podobnost ni zgolj naključna.
Mednarodna zveza sindikatov v proizvodnji hrane je sporočila, da je bil 11. oktobra ubit še en sindikalni zaupnik kolumbijskih kmetijskih delavcev v sindikatu SINTRAINAGRO. Sindikalni zaupnik Jesús Marino Mosquera je bil 20 let zaposlen na kmetiji v lokalni skupnosti Carepa in od tega 12 let član skupnega odbora delavcev in uprave. Odkar je bil sindikat SINTRAINAGRO ustanovljen, je bilo umorjenih že štiristo sindikalnih zaupnikov, ki so mu pripadali.
Senat postojnske prometne policije je v zvezi s pritožbo novinarke bratskega nam Radia Marš Mateje Ratej na postopek policista posebne enote ob protestnem shodu Mreže za stalni obisk pred Centrom za tujce v Velikem Otoku 22. julija sprejel sila dvoumno odločitev. O njej je Ratejeva povedala naslednje:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Parlamentarna komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ na seji nadaljuje aprila prekinjeno razpravo o prenovi vladnih prostorov na Gregorčičevi. V tem času so bile v nadzoru nad prenovo, katerega je opravljal urad za nadzor proračuna ugotovljene manjše nepravilnosti. Komisija se obenem sooča tudi s problematiko nabave pehotnih bojnih vozil, nazadnje pa bo izrazila še svoje mnenje o vladnem predlogu proračuna za prihodnji dve leti.
Družba Metropolitana, katere lastnica je Nadškofija Ljubljana, je na podlagi javne prevzemne ponudbe pridobila 76,18 odstotka delnic Gozdnega gospodarstva Bled, ki skrbi za pokljuške gozdove. Ponudbo Metropolitane, ki je za delnico ponujala 2.650 tolarjev, je sprejelo 170 delničarjev, ki so imeli skupaj v lasti 466.123 delnic. Ljubljanska nadškofija ob tem sporoča, da želi z nakupom omenjene družbe zagotoviti pogoje za odgovorno in gospodarno upravljanje gozdov na Pokljuki, ki jih je nekoč že imela v lasti.
Nadškofija Ljubljana je že postala lastnica 2.276 hektarov zemljišč na Pokljuki izven Triglavskega narodnega parka, ostali del zahtevka za dodatnih 5.000 hektarov pa je še v reševanju. Cerkvi je bilo prav tako že vrnjenih 3.410 hektarov znotraj Triglavskega narodnega parka, glede ostalega dela zahtevka za 12.590 hektarov zemljišč v zaščitenem območju pa se s pristojno Upravno enota Radovljica dogovorila, da se z reševanjem počaka do odločitve ustavnega sodišča glede Blejskega otoka.
OFF INFO sta sklanfala gušter Tomaž in Lan.
Komentarji
komentiraj >>