Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 25. 10. ´06 ob 19.00 (ponovitev 1. 10. ´06 ob 10.00) SUNSET RUBDOWN: Shut Up I´m Dreaming (Absolutely Kosher, 2006) (2384 bralcev)
Sreda, 25. 10. 2006
barbara



Sunset Rubdown: Shut Up I'm Dreaming

Pred nami je še ena tolpa, ki se je letošnjo pomlad gnetla v sončnem zahodu oddaljene Kanade. Sunset Rubdown, še en projekt nastal izpod prstov romantično navdahnjenega Spencerja Kruga, človeka ki se v zadnjih letih kameleonsko giba med različnimi bendi; od Wolf Parade, Frog Eyes in Swan Lake, ter z občasnimi sodelovanji zaseda mesto klaviaturista tudi pri Destroyer in Islands.
Krug je tudi tokrat nabral kopico družabnikov, ki so mu priskočili na pomoč, da bi plata Shut Up I Am Dreaming lahko dobila razsežnejšo instrumentalno podlago. Camilla Wynne Ingr na klavijaturah, Jordan Robson Cramer na bobnih in kitarist Michael Doerksen so se pridružili njegovemu surealnemu svetu, prepojenemu z mitološkimi bitji, stanujočimi v najbolj skritih kotičkih njegovega domišljijskega sveta. Jasno je, da so Sunset Rubdown predvsem Krugov projekt, še eden izmed mnogih, ki slučajno ne paše v ostale bende pri katerih ustvarja. (v celoti!) ...
* Pred nami je še ena tolpa, ki se je letošnjo pomlad gnetla v sončnem zahodu oddaljene Kanade. Sunset Rubdown, še en projekt nastal izpod prstov romantično navdahnjenega Spencerja Kruga, človeka ki se v zadnjih letih kameleonsko giba med različnimi bendi; od Wolf Parade, Frog Eyes in Swan Lake, ter z občasnimi sodelovanji zaseda mesto klaviaturista tudi pri Destroyer in Islands.

Krug je tudi tokrat nabral kopico družabnikov, ki so mu priskočili na pomoč, da bi plata Shut Up I Am Dreaming lahko dobila razsežnejšo instrumentalno podlago. Camilla Wynne Ingr na klaviaturah, Jordan Robson Cramer na bobnih in kitarist Michael Doerksen so se pridružili njegovemu nadrealnemu svetu, prepojenemu z mitološkimi bitji, stanujočimi v najbolj skritih kotičkih njegovega domišljijskega sveta. Jasno je, da so Sunset Rubdown predvsem Krugov projekt, še eden izmed mnogih, ki slučajno ne sodi v ostale bende, pri katerih ustvarja. Njegov način dela je namreč tak, da glasbo in tekste, ki jih piše, skuša vključiti v prav vsak bend. Tam, kjer določen komad zaživi, tudi ostane. Gre torej za neke vrste kemijo med člani, za instinktiven jam session, ki požene bend v skupen dir, včasih pa ga tudi ne.
Ljubitelji »parade volkov« boste v njihovi glasbi takoj prepoznali značilen Krugov doprinos: prisotni so šepeti in jadikovanja, njegov vokal pa se tudi tu zapleza na najbolj visoke gore, iz katerih nam moralistično žuga s prstom. Njegove klaviature cvrčijo med zvoki čembala in tihimi klavirskimi uverturami. Kljub vsemu je razlika z Wolf Parade očitna. Medtem ko se komadi pri omenjenih ne lovijo in ohranjajo vsak svojo homogeno celoto, se Sunset Rubdown podajajo na globljo avanturo. Avanturizem lahko takoj zaslutimo v eksperimentalni žilici, s katero se lotevajo vsakega komada posebej. Če pri Wolf Parade zaznamo energično drvenje, ki jim ne pusti dihati, se Sunset Rubdown ustavljajo, si dovolijo dihati, prezračiti posamezne dele komadov. Zamenjujejo ritme, instrumenti se med seboj spogledujejo in nikomur ni potrebno iskati svojega prostora.

Že komad Stadiums in Shirens II, ki mogočno otvori plato in pove, da je njihov glasbeni prostor neomejen in odprt. Na eni strani imamo oster zvok kitare, na drugi klaviature, ki zaplavajo v neke neprepoznavne odtenke sanjarij, in besedilo, ki se zaključi: »I'm sorry anybody dies all these days«. In kot Krug sam opazi, da nekatere stvari morajo umreti zato, da se druge lahko rodijo, se že z naslednjim komadom znajdemo v povsem drugačnem prostoru. Burkaška They Took a Vote and Said No odpre čisto nov prostor. In z naslednjim komadom Us Ones in Between se zgodi isto.
Po neki klasični strukturi bi morda veljalo izpostaviti edino komad I'm sorry I Sang on your Hands That have been in the Grave, za mnogo kritikov hit plošče. Očitno bo veliko poslušalcev pri Sunset Rubdown pogrešalo tisto kompaktnost in melodično energičnost, ki so je bili vajeni pri Wolf Parade. Ne moremo trditi, sta si benda tako radikalno različna, kajti srčika obeh se skriva prav v Krugovem svetu, a razlika je in prav hvaležni smo jim za to.

Njegova besedila so, tako kot smo omenili, še vedno polna čudaških antijunakov, ki se spopadajo s svetom in iz situacij spoznavajo svojo umeščenost. »I'm not that kind of whore, but I'm a little whore«, se zave v The Empty Threats of Little Lord. Nič novega, boste rekli. Krugova besedila so izrazito pesniška, odprta za interpretacijo, lahko tudi dobesedno, reče sam. Izbira je torej vaša.

Sunset Rubdown vam ne bodo takoj zlezli v uho, kot se je to morda zgodilo z Wolf Parade. Za plavanje po njihovi razburkani plati Shut Up I Am Dreaming si je namreč potrebno vzeti nekaj časa. Ko vam bodo vajeti ušle iz rok, jih boste osvojili.

pripravila Barbara Prassel


Komentarji
komentiraj >>