Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 26. 10. ´06 ob 19.00 (ponovitev 2. 11. ´06 ob 10.00) SUNN O))) & BORIS: Altar (Southern Lord, 2006) (3519 bralcev)
Četrtek, 26. 10. 2006
goran



Sunn O))) & Boris: Altar

Ta četrtek se bodo v tolpi bumov zatresla tla. Poslušali bomo brutalne drone simfonije v režiji kalifornijskih doom metalcev Sunn o))) in japonskih, tokrat hrupašev, Boris. Pri snemanju 'Altarja' sta sodelovala tudi Dylan Carlson, ki s svojimi Earth velja za pionirja minimalističnega drone metala, ter Joe Preston, basist, ki se je kalil v zasedbah kot so The Melvins in omenjeni Earth. Reference torej govorijo same zase in bilo je le vprašanje časa, kdaj se bodo srečala barvita eksperimentiranja japonske trojice in skrbno kreirana drone polja dvojca v kutah. 'Altar' bi lahko skozi kreativne ideje, ki jih v šestih skladbah ne manjka, postal eden prelomnih albumov v napredku avantgardne metal godbe. (v celoti!) ...
* Sodelovanja glasbenih zvezdnikov, sploh v sodobni popularni praksi, pogosto narekuje marketing. Bendi se pač oprimejo vsake bilke, ki jih, ob dandanašnjem upadanju zbirateljev plastike, dela bolj zanimive od tiste povprečne ponudbe. S tem samo po sebi seveda ni nič narobe, žal pa glasba v teh zvezdniških kombinacijah pogosto ni več v prvem planu. Obstaja še cela vrsta takšnih in drugačnih motivov, vendar pa so tisti pogojeni z željo po razširjanju obzorij prepogosto omejeni zgolj na podtalno skupnost. Peterici glasbenikov, katerih novi album predstavljamo danes, pa je skozi sodelovanje uspelo obdržati tisti njim lasten izraz, ki jih dela zanimive za njihove privržence, obenem pa jim ga je uspelo skozi skupno vizijo vseh sodelujočih tudi nadgraditi.

Zasedbi Sunn o))) in Boris sodita v kategorijo najbolj kultnih bendov in ker oboji delujejo pod okriljem založbe Southern Lord, je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo tudi v studiu združili svoje ideje. Še tako idealna zamisel na papirju pa sama po sebi seveda še ni garant za nek presežek, vendar se je tokrat izkazalo, da je bila ta skrb nepotrebna, saj bi 'Altar' skozi čas lahko postal eden prelomnih avant-metal albumov.
Jedro Sunn o))) tvorita Steven O'Malley in Greg Anderson. Skupaj vodita tudi Southern Lord Records, vplivno založbo, specializirano za vse različice počasne, eksperimentalne in avantgardne težke rockovske godbe. Skupno pot začrtata z zasedbo Burning Witch sredi 90ih, potem naslednjih nekaj let preživita v drugih sredinah, v letu 1998 pa na zapuščini pionirjev drone metala – Earth, pri katerih si sposodita tudi ime, postavita zametek tega, kar pozneje postane Sunn o))). Strunarska brenčanja kultnežev Earth, skozi distorzijo razširita v večplastni temačni drone metal ambient in v minimalistični formi, najbolj pogosto le z basovskimi ter nizkozvenečimi kitarami, kreirata težka, psihedelična zvočna polja. Na drugi strani pa Atsuo, Wata in Takeshi, japonska trojka za imenom Boris, zelo redko dlje časa ostaja v že preizkušenih formah. Svoj stil spremenijo skorajda z vsakim novim albumom, vendar pa že vso kariero vztrajajo v okvirjih ekstremne, eksperimentalne rockovske glasbe , s koreninami v glasbi sludge rockerjev The Melvins, pri katerih dobijo tudi navdih za ime zasedbe. Tako Sunn o))) kot Boris so v preteklosti pogosto sodelovali z mnogimi drugimi glasbeniki, med njimi oboji s prvakom hrupa Merzbowom, zato so častilci enih in drugih željno pričakovali dan, ko se bo peterica naposled le odločila družno podati v studio. Če dodamo, da sta se jim pri snemanju pridružila še predstavnika njihovih vzornikov The Melvins in Earth utelešena v Jou Prestonu in Dylanu Carlsonu, potem postane jasno, da so imeli zelo resno zastavljen namen.

Prostor na 'Altarju' je dobilo šest skladb, v katerih lahko preberemo, da sta obe zasedbi presegli okvirje, znotraj katerih sta ustvarjali do sedaj, obenem pa tudi vso njihovo glasbeno preteklost, vključno z vplivi. Uvodna skladba 'Etna' ponudi tisto, na kar bi verjetno pomislil vsak, ki bi poskušal prejudicirati kombinacijo zvoka obeh bendov. Torej težki, počasni, distorzirani, skrbno kreirani droni dvojca Sunn o))) na eni, ter hrupna kombinacija kitare in bobnov trojke Boris na drugi strani. Bobnanje, ki se ga O'Malley in Anderson sicer izogibata, tu ne deluje prav nič vsiljivo, oziroma je dodan kot le še ena zvočna plast, ki stopnjuje intenzivnost na poti k iskanju psihedeličnega vrhunca. Preseneti skladba 'The Sinking Belle (Blue Sheep)', ki bi jo, če ne bi poznali avtorja, prej iskali pri kakšnih post rockerjih tipa Mogwai ali pa Bardo Pond. Tukaj zakorakajo v milje countrya, ki so se ga na svojem zadnjem albumu 'Hex or Printing in the Infernal Method' dotaknili že Earth, pri tem pa jim pomaga tudi kantavtorica Jesse Sykes iz zasedbe The Sweet Hereafter. Če se na tem mestu sprašujete, kateri frakciji metalcev Sunn o))) in Boris prodajajo svojo glasbo, je potrebno povedati, da kljub metal etiketi ne nagovarjajo tiste tipske v črno odete druščine, ampak predvsem poslušalce odprtih glav, ki se ne utesnjujejo z nekimi kvazi pravili. Izpostaviti velja tudi skladbo 'Akuma no Kuma', v kateri je moč opaziti, da se je druščina očitno pri snemanju tudi zabavala, bržkone pa so vzrok temu Boris, saj v glasbi Sunn o))) tega fenomena do sedaj nismo bili vajeni. Akuma no Kuma v prevodu bojda pomeni hudobni medved, to pa je naziv, ki ga je Borisov bobnar Atsuo nadel Jou Prestonu, ki je za skladbo preko vokoderja posodil svoj glas. Tisti, ki pogrešate Soundgardenovega kitarista Kima Thayila, pa boste na svoj račun prišli v zaključni, skoraj 15 minutni stoner epopeji 'Blood Swamp'.
'Altar' preseže tako zadnji album 'Black One' dvojca Sunn o))) kot tudi zadnji dolgometražec trojke Boris - 'Pink', ob tem pa v paleto doda tudi nekaj novih barv. Resda pretežno tistih s temnejšega spektra, vendar pa za razliko od preteklega ustvarjanja – predvsem Sunn o))) –tokrat lahko zabeležimo tudi nekaj svetlejših in lahkotnejših momentov.

Ali bo album ostal z velikimi črkami zapisan v analih avantgardne rockovske glasbe, bo pokazal čas, gotovo pa ta trenutek velja za enega boljših letošnjih izdelkov.

pripravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>