Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Preračunljivosti lokalnih volitev (4118 bralcev)
Ponedeljek, 23. 10. 2006
tomazza



Se mu bo čez 4 leta še tako smejalo ?
Četrto mešanje političnih kart pri koritih lokalne oblasti v samostojni Sloveniji, katerega se vas je na v nasprotju z napovedmi domačih vremenoslovcev prav sončno nedeljo udeležilo 970.210 volilnih upravičencev, kar izraženo v odstotkih pomeni, da je bila po zaenkrat še neuradnih podatkih volilna udeležba na nivoju države 58,10 odstotna, seveda ni pokazalo, da sta Ljubljana in ostala Slovenija dve različni zgodbi, pač pa da se naraščajoči trend nezaupanja v domačo strankarsko politiko nadaljuje in še, da se tega aktivno zavedajo tudi v samih političnih strankah. To potrjuje predvsem dejstvo, da je največ od 135 že v prvem krogu izvoljenih županskih kandidatov, torej kar 45, tokrat nastopilo kot samostojni kandidati, ki so jih sicer uradno predlagale skupine volivcev, številne med njimi pa so v posameznih občinah podprle tudi po teoriji predstavniške demokracije za vodenje politike najbolj pristojne politične stranke.
Četrto mešanje političnih kart pri koritih lokalne oblasti v samostojni Sloveniji, katerega se vas je na v nasprotju z napovedmi domačih vremenoslovcev prav sončno nedeljo udeležilo 970.210 volilnih upravičencev, kar izraženo v odstotkih pomeni, da je bila po zaenkrat še neuradnih podatkih volilna udeležba na nivoju države 58,10 odstotna, seveda ni pokazalo, da sta Ljubljana in ostala Slovenija dve različni zgodbi, pač pa da se naraščajoči trend nezaupanja v domačo strankarsko politiko nadaljuje in še, da se tega aktivno zavedajo tudi v samih političnih strankah. To potrjuje predvsem dejstvo, da je največ od 135 že v prvem krogu izvoljenih županskih kandidatov, torej kar 45, tokrat nastopilo kot samostojni kandidati, ki so jih sicer uradno predlagale skupine volivcev, številne med njimi pa so v posameznih občinah podprle tudi po teoriji predstavniške demokracije za vodenje politike najbolj pristojne politične stranke.

Glede na to, da se je za prostor pri koritih lokalne oblasti v 210 domačih občinah tokrat potegovalo rekordno število na Slovenskem živečih prebivalcev, za kandidaturo na tokratnih lokalnih volitvah se jih je namreč ojunačilo približno dva odstotka, to vsekakor pomeni, da se zanimanje za aktivno politično udejstvovanje na lokalni oblastni ravni med domačim ljudstvom veča. Toda včerajšnja suverena zmaga samooklicano neodvisnih kandidatov v prvem krogu županskih volitev, kot sta ga denimo v mestnih občinah Ljubljana in Koper zabeležila Zoran Jankovič in Boris Popovič, kaže, da smo v domači politiki priča nekaterim vsebinskim premikom. In sicer, da je odločilen vpliv na glasujoče roke domačih volivk in volivcev, ki ga je do sedaj imela strankarsko-ideološka pripadnost, nadomestil kult osebnosti.

Ne glede na to, da je sicer tudi zmaga aktualne koalicije na zadnjih državnozborskih volitvah temeljila predvsem na kultu osebnosti aktualnega predsednika vlade Janeza Janše, so med državnozborskimi in lokalnimi volitvami vendarle ključne razlike. Ker je takšno prepoznavnost kot na mikrolokalnem na državnem nivoju težko doseči, se rezultatov parlamentarnih in lokalnih volitev vendarle ne da kar tako primerjati. Ponavadi, in tudi tokrat je sicer tako, da pred dvema letoma na državnozborskih volitvah najuspešnejša stranka vnovči javno vseprisotnost v zavesti povprečnega volivca ali volivke, ki jo prinese državna oblast.

Tudi na tokratnih lokalnih volitvah je po sicer še vedno neuradnih podatkih največje število izvoljenih mestnih in občinskih svetnikov članov Slovenske demokratske stranke, ki je osvojila 572 mandatov oziroma 16,74 odstotkov oddanih glasov. Tako je bilo tudi na prejšnjih lokalnih volitvah leta 2002, ko je največ svétniških mandatov po vsej državi osvojila tedaj največja vladna stranka, Liberalna demokracija Slovenije. Razlika, ki med drugim potrjuje, da se trend nezaupanja v domačo strankarsko politiko nadaljuje, pa je v tem, da je LDS leta 2002 na lokalni ravni dobila 26,07 odstotka glasov oziroma 146 svetniških mandatov več, kot jih je na včerajšnjih lokalnih volitvah pripadlo SDS. Velik del volivcev je namreč tudi tokrat namesto političnim strankam, katerih število se je od zadnjih lokalnih volitev prav tako povečalo, svoj glas namenil listam skupin volivcev in samostojnim kandidatom, ki so s 424 mandati pristali na tretjem mestu po številu osvojenih glasov v državi.

Da se uradna strankarska politika še kako zaveda, kako zelo ji upada stopnja zaupanja med domačim volilnim telesom, dokazuje zakonski manever, s katerim so nastop bolj ali manj neodvisnih list na lokalnih volitvah z dvigom zahtevanega števila na upravnih enotah uradno vloženih podpisov podpore poskusili otežiti, če že ne v celoti onemogočiti v tem enotne stranke v državnem zboru. Da ta ni uspel, je sicer z razveljavitvijo tega zakonskega določila poskrbelo Ustavno sodišče. Da pa tudi strankarska politika išče zasilne rešitve iz nastalega položaja, v katerem se vsaj na lokalni ravni volivcev ne da več disciplinirati zgolj na podlagi strankarsko-ideološke pripadnosti, pa potrjuje predvsem število tako imenovanih neodvisnih kandidatov, ki so jih v pomanjkanju lastnih dovolj močnih osebnosti podprle posamezne politične stranke.

Na državni ravni največje koalicijske stranke so manever z naknadno podporo zgolj na papirju neodvisnima kandidatoma preizkusile v obeh največjih mestnih občinah na Slovenskem. Ne glede na pomladno enotnost ji je v Ljubljani s kandidaturo sicer Cerkničana Franceta Arharja prepričljivo spodletelo. Toda to ob večini, ki si jo je v ljubljanskem mestnem svetu s svojo listo zagotovil zmagovalec županskih volitev Zoran Jankovič, pove predvsem to, da v prestolnici še vedno ni konzervativne večine, ki jo pooseblja koalicija na državni ravni.

Gotovo je drugače v Mariboru, kjer bo sicer res potreben drugi krog, toda v njem se bosta pomerila dva desno profilirana kandidata in ne tudi dosedanji župan Socialnih demokratov Boris Sovič. Ne glede na to, da je štrene pomladni enotnosti in samo na papirju neodvisnemu kandidatu s podporo Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije Gregorju Pivcu pomešal kandidat Slovenske ljudske stranke Franc Kangler, ki mimogrede ni iz Maribora pač pa iz Dupleka, so lahko v vladni palači upravičeno zadovoljni, saj je volivce v štajerski prestolnici levičarska nastrojenost minila. Zmagovalec drugega kroga županskih volitev v Mariboru pa bo tako ali tako rezultat političnih preigravanj v naslednjih dneh, v katerih bo ob Socialnih in Liberalnih demokratih podporo enemu ali drugemu kandidatu gotovo dobro vnovčil tudi županski kandidat Liste za pravičnost in razvoj, ki pa je predsednik republike Janez D. ne podpira, Stojan Auer, saj je kot eno glavnih lokalno-volilnih presenečenj v državi v županski tekmi v Mariboru osvojil dobrih 16 odstotkov glasov.

Tudi po tokratnih četrtih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji smo tako bogatejši za spoznanje, da je osrednje vodilo domače strankarske politike preračunljivost in da so za dosego želenega cilja, odločujočega mesta pri koritih lokalne oblasti na Slovenskem, dovoljena prav vsa sredstva. In tu je tudi glavni razlog za nadaljnji trend padanja zaupanja volivk in volivcev v domačo strankokracijo, na katerega so opozorile tudi te lokalne volitve. Ali se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, pa bo odvisno predvsem od dejanske uspešnosti vladanja bolj ali manj neodvisnih izvoljenih županov. Kar pač pomeni, da jim bomo še kako zelo gledali pod prste. Še posebej pa novemu županu Ljubljane Zoranu Jankoviču.

ODPOVED: Tokratni lokalno povolitveni komentar sem prispeval tovrstnih procesij na volišča redno abstinirajoči Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>