Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 4. 11. ´06 ob 19.00; OOIOO - Taiga (Thrill Jockey, 2006) (2891 bralcev)
Sobota, 4. 11. 2006
Bozji_dar



Klikni za veliko sliko: ooioo - taiga Japonski ženski bendi, ki prodrejo do naših ušes, že kot po pravilu vedno ponujajo nekaj izjemnega, nekaj našim ušesom nenavadnega. Če smo to v preteklosti lahko rekli za Melt Banana in pa za znanki z domačih koncertnih odrov Afrirampo, lahko prav gotovo rečemo tudi za bend, ki se predstavlja v nocojšnji oddaji. OOIOO je projekt vsestranske in agilne bobnarke legendarnih japonojzerskih Boredoms Yoshimi P-We. Zgodba pravi, da je bend menda ustanovila bolj za šalo kot zares zaradi nekega časopisnega članka. Ta povsem fiktiven bend, se je potem nenadoma znašel na odru kot predskupina velikih Sonic Youth. Od tu dalje se je vseženski kvartet, v katerem sodelujejo še Kayan s kitaro, Aya na basu in AI za bobni, hitro uveljavil... (v celoti!) ...
Pred nami je že njihov peti album, s katerim ostajajo zveste čikaški založbi Thrill Jockey h kateri so prestopile z dokaj odmevnim albumom Kila Kila Kila.

Nova plošča, preprosto poimenovana Taiga, predstavlja skupino OOIOO v nekoliko drugačni maniri. Bend, čigar glasbo je bilo že od vsega začetka težko opredeliti, saj se punce nikoli niso držale neke izdelane forme, tokrat zveni presenetljivo prijazno. Njihova glasba je bila vedno odprta trenutnemu navdihu in brez kakršnihkoli ustvarjalnih zadržkov. Atonalnost in svobodni improvizirani izlivi niso nič nenavadnega za to kreativno japonsko četvorko. Z zadnjim albumom pa je vsa stvar vendarle nekoliko drugačna. OOIOO se predstavljajo v zanje nenavadno dostopni luči. Eksperimentatorski potencial, ki je ujet v njihovi glasbi, je zapakiran na tak način, da navduši tudi tiste manj zahtevne poslušalce, ki iščejo v glasbi predvsem lagodje. Avantgarda je le redkokdaj v preteklosti zvenela tako poslušljivo in simpatično hkrati.

Če skušamo album Taiga opredeliti žanrsko, se bomo znašli še enkrat več v popolni godlji, saj Yoshimi tokrat prekaša samo sebe. Na plošči najdemo vse od tribalnih ritmov mnogovrstnih tolkal in afrobeatovsko zvenečih kitar do progresivnih zvokov nemških zeljarjev in distorziranega nojza ter celo klubskih poskočnic. Glasba je v nekaterih komadih bogato dekorirana z vokalnimi umetnijami Yoshimi in ostalih deklet. Prisluhnemo lahko heja-heja popevanju v skladbi IOA, frenetičnemu oponašanju tropske perjadi v skladbi SAI in pa skorajda navijaškemu skandiranju srednješolske navijaške ekipe v otvoritveni skladbi UMA ali pa v skladbi UMO. Vso to energično gobezdanje in oblikovanje nenavadnih zvokov s pomočjo človeškega glasu nas povsem nehote spomni na Mr. Bungle. Nekateri prehodi na plošči so abruptni, komadi se zdijo skorajda na silo odrezani, spet drugič pa jih zaradi čudovito izpeljanih pasaž niti ne opazimo. Mojstrstvo in izdelanost glasbene vizije Yoshimi P-We in njene ekipe sta na plošči Taiga našli svoje pravo mesto v večji meri kot kdaj koli prej.

Ob vseh kvalitetah plošče Taiga, lahko dekletom iz zasedbe OOIOO v plus štejemo tudi dejstvo, da kljub temu, da se vseskozi sicer prikrito spogledujejo s popom, v svojem pristopu še vedno ohranjajo delček čiste, nepotvorjene punkerske energije, ki je zaznamovala njihov istoimenski prvenec. Obenem pa iz njihovih skladb z vsakim novim albumom veje vse več šaljivosti in burkaškega razpoloženja. Od benda, ki je nastal kot svojevrstna šala, kaj drugega tudi ne bi pričakovali.


Komentarji
komentiraj >>