... Bolgarija in Romunija prihodnje leto vstopata...
... Francijo skrbi za meje in identiteto unije ...
... Španijo skrbijo horde delavcev iz novih članic ...
... Slovenijo premalo skrbi Kjoto ...
... vse skupaj pa menda skrbi za mlade ...
Evropska unija se vse bolj spreminja v monstrum, ki žre države. Januarja prihodnje leto bo tako požrla še Romunijo in Bolgarijo. Potem, ko je spodnji dom nemškega parlamenta podprl vstop teh dveh držav v unijo, so se spet pojavila ugibanja o unijini prihodnosti. Francija si je tako začela prizadevati za krepitev političnega nadzora nad prihodnjimi širitvami Unije. S tem naj bi države članice odgovorile na strahove glede določanja prihodnjih mej Evrope. Po besedah francoske ministrice za evropske zadeve Catherine Colonna vzporedno z širjenjem unije narašča tudi negotovost glede njenih mej, identitete in politik. O absorbcijskih sposobnostih unije naj bi se dogovorili na decemberskem vrhu.
Medtem, ko unija doživlja krizo identitete pa se bodoča članica Bolgarija že upada z zahtevami, ki ji jih je postavila Unija. Ta je od Bolgarije namreč zahtevala zaprtje dveh reaktorjev v jedrski elektrarni Kozloduj, kar bo pomenilo odločno zmanjšanje dobave energije državam na Balkanu, ki , glej ga zlomka, po večini niso članice Unije. Uradna Sofija je unijo tudi pozvala, naj sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev dodatnih virov energije omenjeni regiji.
Zaposleni v jedrski elektrarni Kozloduj, ki bodo po zaprtju reaktorjev ostali na cesti, pa ne bodo mogli računati na zaposlitev v Španiji. Ta bo ob vstopu Bolgarije in Romunije uvedla dveletno prehodno obdobje, v katerem Bolgari in Romuni ne bodo imeli prostega dostopa na španski trg delovne sile. Nič kaj več sreče ne bodo imeli delavci novink v Veliki britaniji in na Irskem, tudi tam so namreč posegli po istem, dvoletnem poskusnem obdobju. Za zdaj se bodo tako lahko novinci zaposlili le v šestih državah unije. Brez omejitev jih bodo sprejele Češka, Finska, Estonija, Poljska, Slovaška in Švedska. Dobrodošli v Evropi, ni kaj.
Da ima Evropska unija resne težave sama s sabo kaže tudi vnovičen propad dogovora o evropski ustavi. Potem ko so nad ustavo staknili glave Nemci in Nizozemci so lahko po začetnih pogajanjih ugotovili le, da ustave ne bo mogoče rešiti v času nemškega predsedovanja v prvi polovici prihodnjega leta. Nemška kanclerka Merkel je sicer poskušala Nizozemce prepričati z izjavo, naj bodo prepričani Evropejci, a Nizozemci, ki so na lanskem referendumu ustavo zavrnili, imajo o Evropi očitno svoje mnenje. Hja, morda bi se morala unija bolj kot širitvi posvetiti svoji temeljni listini.
Se je pa Merklovi uspelo dogovoriti s poljskim kolegom Kaczynskim. Nemčija in Poljska bosta tako intenzivno delali na otoplitvi odnosov. Na pogovorih v začetku tedna sta se državnika pogovarjala o vrsti spornih vprašanj med državama. Zaostritev odnosov med sosedama je predvsem posledica različnih pogledov na izgon Nemcev s poljskega ozemlja po drugi svetovni vojni ter na gradnjo nemško-ruskega plinovoda pod Baltskim morjem. Da bi bilo med Nemčijo in Poljsko res ljubezensko vroče je Merklova Kaczynskemu obljubila evropski plin, če bi Rusija Polski prekinila dobavo plina. Spomnimo, da je lani Kremelj zaprl dovod plina Ukrajini, ker niso pristali na zvišanje cen, kar je posledično prizadelo tudi druge evropske države, saj so vezane na isti plinovod.
V nemilosti pa se je že znašel Evropski komisar za industrijo in podjetništvo Guenter Verheugen. Nanj se je namreč vsul plaz obtožb, saj je razglasil, da bi lahko EU administrativne stroške zmanjšala za četrtino. Osebje EU se je takoj odzvalo in zahtevalo celo komisarjev odstop. Po besedah Verheugena so glavni krivci za zaostanke pri sprejemanju reform ter da spodkopavajo delo komisije. No, zdaj vemo kdo je kriv za okostenelost unije – birokrati. Oh, kakšno spoznanje.
Bolj pa bi se morala na zahteve kjotskega protokola odzvati Slovenija. Ta bi, po mnenju Bruslja, morala sprejeti dodatne ukrepe za dosego kjotskih ciljev. Kot izhaja iz podatkov evropske komisije, se bodo emisije toplogrednih plinov v Sloveniji, namesto da bi se v primerjavi z letom 1990 zmanjšale za osem odstotkov, do leta 2010 celo povečale, in sicer za 4,7 odstotka. Ja, Slovenija vsaj po nečem postaja vroča destinacija.
Se pa zagotovo zmanjšuje inflacija Eura. V oktobru se je zmanjšala za 1,6 odstotka. Za zmanjšanje inflacije se lahko v dvanajstih članicah, ki uporabljajo euro kot edino plačilno sredstvo, zahvalijo nižjim cenam nafte na svetovnem tržišču. Cena nafte se je namreč od julija, ko je za sodček bilo potrebno izpljuniti 78 dolarjev, zmanjšala za 19 dolarjev. Tako je potrebno za sodček nafte danes napraskati le 59 dolarjev. Se pa v Evropski centralni banki po drugi strani bojijo, da bo nižja cena nafte sprožila pri kupcih višjo kupno moč, s čimer bi se cene življenskih potrebščin lahko dvignile.
Kljub vsem krizam identitete in sploh ostalim krizam v Evropski uniji pa se ni treba bati za praznovanje njenega rojstnega dne. Svojo petdesetletnico, s katero bo unija prihodnje leto obeležila 50 let od podpisa Rimske pogodbe, bomo namreč praznovali v znamenju mladih. Tako naj bi proslavili svobodo, mir in bogastvo, ki jih je unija uspela pridobiti, obenem pa naj bi zrli v prihodnost in se vprašali, kakšno Evropo si želijo državljani, še zlasti mladi. V uredništvu aktualno-politične redakcije lahko na to vprašanje odgovorimo sila preprosto. Želimo si Evropo v kateri se bo manj čvekalo in več naredilo – za mlade, se razume.
Offropo sem na ta postnekrofilski četrtek spisal in vam ga v ušesa zatlačil Seku.
Komentarji
komentiraj >>