Nedelja, 12. 11. 2006
MarioB
Band, ki smo ga v kratkem času lahko dvakrat odrsko preizkusili, na svojem petem albumu, sicer drugem za Petra Gabriela založbo Real World, ostaja zvest svoji filozofiji oživljanja preteklosti s sodobnimi zvočnimi prijemi. Čeprav so obveljali za novobluesovsko zasedbo, ki igra blues za 21. stoletje, so v vešče zloženi in odigrani ter nadvse mamljivi mešanici enako zastopane primesi gospela, reggaeja, soula in duba. Čeprav naj bi bilo ime Little Axe pravzaprav umetniško ime idejnega tvorca banda in glavnega avtorja, ki sedaj nastopa pod imenom Skip McDonald, njegovo civilno ime pa je Bernard Alexander, se je to ime ustalilo za trio, ki ga poleg McDonalda tvorita še basist Doug Wimbish in bobnar Keith LeBlanc. Imena torej, ki bodo pri marsikaterem sladkosnedu drznih zvočnih pustolovščin povzročila dviganje obrvi in striženje z ušesi (v celoti!) ...
* Band, ki smo ga v kratkem času lahko dvakrat odrsko preizkusili, nazadnje prav pred kratkim na mariborskem Izzvenu, na svojem petem albumu, sicer drugem za Petra Gabriela in založbo Real World, ostaja zvest svoji filozofiji oživljanja preteklosti s sodobnimi zvočnimi prijemi. Čeprav so obveljali za novobluesovsko zasedbo, ki igra blues za 21. stoletje, so v vešče zloženi in odigrani ter nadvse mamljivi mešanici enako zastopane primesi gospela, reggaeja, soula in duba.
Čeprav naj bi bilo ime Little Axe pravzaprav umetniško ime idejnega tvorca banda in glavnega avtorja, ki sedaj nastopa pod imenom Skip McDonald, njegovo civilno ime pa je Bernard Alexander, se je to ime ustalilo za trio, ki ga poleg McDonalda tvorita še basist Doug Wimbish in bobnar Keith LeBlanc. Imena torej, ki bodo pri marsikaterem sladkosnedu drznih zvočnih pustolovščin povzročila dviganje obrvi in striženje z ušesi.
Članom zasedbe se še kako dobro pozna prejšnje dolgoletno udejstvovanje pri znamenitih in zvočno prevratnih projektih, saj so se glasbeno izoblikovali kot hišni band pionirske raperske zasedbe Sugarhill Gang, med mnogimi referencami naj tukaj omenimo še članstvo basista Douga Wimbisha v prav tako žanrsko pisani zasedbi Living Colour, ter kajpak sodelovanje članov Little Axe pri dubovskih projektih založbe On-U Sound, čigar šef Adrian Sherwood je tudi producent tega albuma. Zato ne preseneča uporabljanje dubovskih efektov, a ti niso v ospredju, temveč enakopravno z gospelom, bluesom in soulom tvorijo vznemirljivo in pretresljivo vzdušje albuma.
Skladbe so večinoma himnične in ti takoj zlezejo pod možgansko skorjo, marsikatera med tistimi, dobro naoljenimi z elektronskimi učinki, ki prikličejo pretečo-preroško vzdušje, pa bi se po našem skromnem mnenju tudi izredno dobro odrezala v pozno nočnem programu kakega novodobnega glasbenega kluba z dovolj razprtimi uhlji. Bolj kot gredo glasbeniki v komadih v preteklost, bolj so moderni, bolj kot so moderni, še bolj izpostavljajo, poglabljajo, utrjujejo vezi s preteklostjo.
Komadi na “Stone Cold Ohio” so zvečine delo Skipa McDonalda, v treh primerih pa gre za predelave skladb Willa Calhouna, Skipa Jamesa in Alena Toussanta. Avtorstvo, čeprav to ni nujen pogoj za ustvarjalno in inteligentno godbo, v tokratnem primeru še posebej poudarjamo, ker zveni marsikateri McDonaldsov komad – pa naj se sliši še tako oguljeno – kot kak standard iz zaprašene bluesovske ali gospelovske kolekcije, ki se nam že po prvem poslušanju zapiči v sluhovode in tam začne odmevati.
Komadi se nizajo kot kake filmsko-glasbene epizode, ki se v enaki meri naslanjajo na sample iz preteklosti in efekte kot na žmohtno muziciranje v realnem času. Filmske (v smislu vizualnosti) sugestivnosti ni najti le v celoviti zvočni sliki, v kateri se komadi gladko pretakajo drug v drugega, temveč krasita malone vsak komad svojevrstna filmska dramaturgija in feeling. Temu pripomorejo številni sempli ter žmohtni glasbeni dodatki, ki jih prispevajo gostje na albumu, od orglic do gospelovskega zbora. Ter kajpak odlična angažirana besedila Skipa McDonalda, ki se ne zateka k šablonam pri današnjih »revivalistih« bluesa vseprisotnega, vedno enakega jamranja, da jih je zapustila bejba, ampak kot stari bluesovski »preacherji« priča o dejanskih težavah današnjih trdih časov. Priča in – zadane. Tako kot muzika!
pripravil Mario Batelić
Komentarji
komentiraj >>