Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 13. 11. ´06 ob 19.00 (ponovitev 20. 11. ´06 ob 10.00) GRIZZLY BEAR: Yellow House (Warp, 2006) (2510 bralcev)
Ponedeljek, 13. 11. 2006
barbara



Grizzly Bear: Yellow House

Naj takoj povemo, da plata Yellow House ni popotnica za vsak dan. Pravzaprav je to plata, in to je preizkušeno, za statično poslušanje. Kolo ali avto ne prideta v poštev. Tudi zato ne, ker se v hitrosti vse izgubi. Grizzly Bear so v svojem intimnem svetu pretkani. Nenehno nas presenečajo z zvoki, šumi in nenazadnje z melodijo in ritmom pozabljenih svetov. Njihovi koraki so gladki, a podkrepljeni z nenadnimi izbruhi zvokov in atmosfer, brez nobene logike. Vzamejo si svoj čas, ne glede na prostor v katerem so. Vsi komadi so skrbno pripravljene mešanice. So kot jed s skrivnim receptom, ki jo je potrebno kuhati na majhnem ognju. (v celoti!) ...
* Na začetku je bil samo en medved. Ta medved se je hvalil, da ima v svojem domovanju ogromno rogov, ki jih je spravil za spomin, kot trofeje raztrganih in požrtih živali. A izkazalo se je, da teh trofej ni in da je medved nežna, miroljubna žival, ki se skriva za svojo zastrašujočo podobo.
Nocojšnji gostje, Grizzly Bear, so bili na začetku projekt one-man bend. Edward Drost je bil tisti osamljeni medved, ki nas je s prvo plato Horn of plenty izdano za Kanine Records, popeljal v svoj brlog in nam pokazal, da se za njegovo taktiko »do it yourself« ne skriva prav nobena zastrašujoča poteza. Mehka, osebna, stilizirana plata, polna nekonvencionalnih zvokov in razmršenih folk harmonij je bila mešanica njegovega vokala, kitare in dodanih posnetih zvokov, ki mu jih je naknadno zloščil prijatelj Christopher Bear. Njuno sodelovanje se je pokazalo kot plodno, saj se je založba odločila izdati plato v remiksani verziji. Na plati Horn of plenty Remixes so njunim melodijam podlegli: Dntel, Solex, Drew Daniel in njegov projekt Soft Pink Truth, Ariel Pink, Phillip, Efterklang; skratka kopica sedemnajstih muzičarjev, večina vsak s svojo izvirno priredbo.

Sodelovanje med Drostom in Bearom se je nadaljevalo tudi pri naslednjem projektu. Nocoj so z nami Grizzly Bear v večji zasedbi in njihova zadnja, še sveža plata Yellow House, ki je izšla pri založbi Warp Records.

Grizzly Bear so torej postali bend. Poleg Drosta, ki je tokrat prispeval približno polovico komadov in jih pospremil na kitari in mini citrah, so tu še: že omenjeni Chris Bear na bobnih, vokalih in v postprodukciji, Chris Taylor na elektroniki, piščalih, basu, klarinetu in vokalih ter vokalist Daniel Rossen, ki je prispeval drugo polovico komadov. Kvartet se je lansko poletje zaprl v hišo Drostove matere in se podal na raziskovalno pot, ki vas ne bo pustila ravnodušne.
Naj takoj povemo, da plata Yellow House ni popotnica za vsak dan. Pravzaprav je to plata, in to je preizkušeno, za statično poslušanje. Kolo ali avto ne prideta v poštev. Tudi zato ne, ker se v hitrosti vse izgubi. Grizzly Bear so v svojem intimnem svetu pretkani. Nenehno nas presenečajo z zvoki, šumi in nenazadnje z melodijo in ritmom pozabljenih svetov. Njihovi koraki so gladki, a podkrepljeni z nenadnimi izbruhi zvokov in atmosfer, brez nobene logike. Vzamejo si svoj čas, ne glede na prostor v katerem so. Vsi komadi so skrbno pripravljene mešanice. So kot jed s skrivnim receptom, ki jo je potrebno kuhati na majhnem ognju. To zna biti sicer prijetno, a hkrati naporno početje, na trenutke tudi za poslušalca, ki je brez orientacije vržen v vrvež zvokov. Morda so v tem početju približajo The Acron Family, če skušamo potegniti kakšno primerjavo. Vokalno bi jih lahko postavili ob bok TV on the Radio, s katerimi so to jesen tudi delili oder svoje ameriške turneje. Še več primerjav bi lahko našli, kajti v tej mešanici sestavin uho ujame marsikateri znan in že slišan zvok.
Tudi sami Grizzly Bear se podajo na odkrivanje starih zvokov. V zbirki zaprašenih plošč Drost najde plato iz 30-ih, ki jo je posnela njegova teta šansonjerka. Iz njene plošče nastane priredba komada Marla, nežen valček poln subtilnih vokalov. Vokali so sicer že od prve plate prepoznaven adut benda. Morda tudi zato fantje kot enega izmed zgledov navajajo The Beach Boys-e, katere uho asociativno ujame v komadu Knife.
Kot smo že omenili, bi njihovo plato težko žanrsko uvrstili v določen predalček. Paleta žanrov je neustavljiva. Preko country-ja, jazza do neke vrste predelanega folka, se prostor najde tudi za nedorečen stil, recimo v komadu Central and Remote, kjer se ritem marimbe stopi v temačno in udarno vragolijo. Post-produkcijsko se je plata zavila v še več plasti. Grizzly Bear gotovo ne šparajo z zvoki, zato bi bilo njihov atmosferičen svet res zanimivo preveriti tudi v živo.
Plata Yellow House gotovo potrebuje večkratno poslušanje. Na prvi posluh vam bo morda razvlečeno prepočasna. A v tej počasnosti boste lahko zavohali, kako dobra jed se kuha v ozadju. Takrat boste ujeli ritem, s katerim se vam predstavljajo Grizzly Brear .

pripravila Barbara Prassel


Komentarji
komentiraj >>