Nedelja, 19. 11. 2006
TCLejla
Kot je bilo rečeno že ob prvem delu tegale dvojnega ploščka pred dvema tednoma, je glasbena zakladnica Alžirije silno obsežna. V grobem bi jo lahko razdelili na tisočletno klasično tradicijo z izpeljankami v starosti od nekaj stoletij do nekaj desetletij, zanjo so značilna številna glasbila, zlasti strunska in godala, ob spremljavi manjših bobnov in tolkal ter vokalov, torej je tišja, bolj komorna, potem na večtisočletne glasnejše tradicije ruralnih prostorov, zaznamovane z večjimi bobni in tolkali ter piščalmi in kakopak vokali, na pretežno vokalne religiozne tradicije, ki imajo lahko instrumentarij obeh omenjenih, ter nazadnje na popularne glasbe 20. in 21. stoletja, ki vsebujejo vse našteto v različnih odmerkih, vplive od vsepovsod, zlasti iz Egipta in Bližnjega vzhoda, poznejše z dodano elektriko in elektroniko. Kakopak se dvojni album, ki je izšel v letu Alžirije v Franciji leta 2003 pri Inštitutu arabskega sveta v Parizu, kljub okrajšanim utrinkom ne more pomuditi pri vsem omenjenem, temveč se omejuje na izbor izvajalcev pretežno akustične popularne glasbe dobre prve polovice 20. stoletja, povečini izhajajoč iz klasičnih tradicij
Komentarji
komentiraj >>