Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 18. 11. ´06 ob 13.15; INTIMN FRIZURN iz Gala Hale !!! (3884 bralcev)
Sobota, 18. 11. 2006
jizah



Intimn Frizurn

Jizah recenzira nastop Intimn Frizurn iz Gala Hale ob še vedno vročem prvencu ...

Za vse, ki že nekaj časa pričakujete tudi pisno verzijo povedanega, imate sedaj možnost komentirati tudi pisno verzijo recenzije koncerta tega ljubljenska kvarteta oz. kvinteta (karkoli že so)...
INTIMN FRIZURN v CHANNEL ZERU na Metelkovi, v četrtek 16.11.2006

objavljen 18.11. ob 13.00.

Ljubljanski peterec Intimn Frizurn je po petih letih svojega delovanja pred slabim mesecem izdal svoj prvenec »Kokos Kokos Presenta: Intimn FrizurN«, promocija katerega se je pred tremi tedni odvijala v Orto Baru. Ker nas tam ni bilo, smo se odpravili v osrčje ljubljanskega klubskega dogajanja, na Metelkovo, da bi si ogledali nastop rahlo spremenjenega peterca, ki je na svoji plošči izzvenel malce bolj lahkotno in večinski populaciji bližje kot smo jih bili vajeni poprej.

Koncert se je pričel s predskupino dveh odličnih ameriških pevk, katerih imena žal ne vem, a sta dekleti vsekakor prijetno presenetili. Nato pa so na oder stopili fantje iz Intimn Frizurn.

Na koncert sem odšel z mešanimi občutki - na Klubskem maratonu Radia Študent so me namreč očarali, saj so dejansko izgledali totalno profesionalen bend in so s tem svoje somaratonce spravili v neprijeten položaj. Seveda so svoje delo le-ti opravili precej dobro, a so bili Intimn Frizurn enostavno za razred boljši. Druga stran zgodbe finala lanskega Klubskega maratona pa je njihov poletni koncert na TrnFestu, ki je deloval zmedeno, sluzasto, medlo, popolnoma brezvoljni in precej bolj lahkotno in popasto kot sem jih bil vajen do takrat. Ko sem v klubu ugledal le dobrih 30 ljudi, sem si rekel: »Evo, sedaj bomo pa videli, iz kakšnega testa so fantje, kako se bodo obnašali pred malo publiko.« Ta se je v nasprotju s publiko iz njihovega promocijskega špila na Metelkovi kar konkretno zmanjšala. No, klub se je ob prvi, drugi skladbi napolnil, tako da je bilo tam 70-80 ljudi.

Koncert je otvorila mešanica kompozicij, s katerimi so fantje odprli tudi svoj studijski prvenec, začetni »Coitus Interruptus« se je namreč združil s »Chobansko«. Fantje so takoj pokazali svojo moč, dokazali, da bodo v živo najbrž bolj udarni kot na albumu, in da se ne bodo držali ustaljenih norm, temveč bodo ostali v lastnem stilu, saj je to združevanje različnih komadov v skupno celoto pravzaprav nekakšen »trademark« njihovega ustvarjanja. Žanrska neopredeljenost kvinteta, ki bi jo najlaže označili kot nekakšen crossover-fusion, je začela delovati ob začetku koncerta in ni pojenjala vse do konca. Eksperimentalna in eklektična fuzija, temelječa na jamajškem skaju, z dodajanjem psihadeličnega rocka, kratkih jazzovskih linij in občasno netipičnih glasbenih blodenj znotraj raznolike taktnosti, se z izjemnim občutkom zlijejo v nerepetativno celoto, kljub temu, da od nje mnogokrat izstopijo in se vanjo vračajo. Svoj glasbeni in koncertni izraz so fantje našli v celostni urbani glasbeni ponudbi, saj izhajajo iz jamajških korenin, od koder pobirajo veliko dub, reggae in ska vložkov; iz eksotičnih glasbenih praks, ki jim doda nekaj eksperimentalnega, emocionalnega, zanesenjaškega in spiritualnega naboja ter iz betonskih balkanskih praks, kjer se poigravajo z ritmiko in melodiko balkanske godbe. Ko k temu dodamo še vplive panka, hardcora, rocka, popa, tudi hiphopa, celo surfa in swinga, ki se nenehno zlivajo iz ene žanrske oblike v drugo z milimetrsko natančnostjo, hitrimi, skoraj nevidnimi menjavami tempa in ritma, dobimo glasbo, ki spravlja poslušalca v nenehno poplesavanje. Ravno ta fuzija, ki vsekakor temelji na veseljaški, zabavni glasbi, a z odlično inštrumentacijo, nam da vedeti, da so Intimn Frizurn pravzaprav rojeni za živi bend, ki je zrasel iz zabavne estetike, a s svojimi hitrimi prehodi med zvrstmi znotraj ene same skladbe, uigranostjo ter predvsem obilnim tehničnim znanjem dokazuje, da je lahko tudi tehnično zahtevna glasba naravnost sproščujoča, če nastane z dobršno mero kreativnosti. Svoje poskočne skladbe nekajkrat konkretno odpeljejo k dubu ali celo popu, ki pa se ob dobrem vrstnem redu skladb izkaže celo kot izjemen udarec v polno, saj je predvsem komad »Hide, Baby« v živo prava poslastica.

Spremembe, ki smo jih v določeni meri zaznali na plošči, morda še najbolj izvirajo iz tega, da na klaviaturah ni več Miha Šajine, saj se je izraznost klaviatur malce izgubila, a skupina v živo vseeno ostaja bolj udarna kot na albumu. S svojo mero erotike znotraj hibridne glasbene zasnove najbolj blesti vokalist Milan, čigar karizma te naravnost povleče. Milan, ki poleg vokala svoj glasbeni jaz zrcali okrog neznane sile, s katero potegne poslušalca k sebi, v svoj lastni svet, kjer se mu pridružujeta še zvoka kazuja in tam tam bobnov. Njegova karizma je v slovenskem merilu skoraj nenadkriljiva, saj sta njegova edina približka Klemen Klemen ter Magnifico. Razlika je le v tem, da je Milan popolnoma sproščen, njegova mimika neverjetna, s svojim nenavadnim gibanjem, kriljenjem in spontanimi vpadi med komadi pa se pokaže tudi njegova samosvojost in zanimivost dokaj nenavadnih besedilnih pogruntavščin. Minus bi mu lahko prišteli le zaradi rahlih problemov s koncertno dikcijo in artikulacijo, ki je na plošči veliko boljša, pa tudi zato, ker je nekajkrat kar izpustil kakšno reč iz besedila. Kljub temu njegova pojava odtehta prav vse manjše »kikse«. Bend mu narekuje ničkolikokrat spremenjen tempo, ki ga narekuje odlična navezava bobnarja Iskre in basista Kranjca, kitarsko neobremenjeni izleti kitarista Rangusa, aranžmajska psihadeličnost, s katero se fantje vračajo v energičnost in inovacijo lastnih glasbenih izletov.

Obiskovalci so bili ob koncu videti zadovoljni oz. zadovoljeni s kompaktno celoto raznolikih glasbenih zvrsti in njenega prepleta, ki bi mu težko očitali plagiatorstvo kateregakoli drugega (meni znanega) benda. Njihova zahtevna izvedba, ki je poslušalcu še vedno izjemno prijazna in poslušljiva, pa jih dela tako posebne. Fantje zadovoljijo namenu zabave pa tudi tehnične izpeljave in doživetosti, ki smo jo pri v začetku omenjenem koncertu na TrnFestu tako pogrešali. Še vedno bo njihov nastop na lanskem Finalu klubskega maratona zavoljo energičnosti in spontanost ostal nepozaben, a njihov avantgardni pregled glasbenih žanrov tudi tokrat ni razočaral. Daleč od tega, saj so dokazali, da se odlično znajdejo tudi pred manjšo publiko in da so odličen klubski bend, zato vam priporočam, da si kak koncert v sklopu njihove koncertne turneje le ogledate. Ne bo vam žal! Hkrati je res, da imajo fantje še kar nekaj vrzeli, ki jih bodo morali pri svojem nadaljnjem udejstvovanju odpraviti. Tu ciljam predvsem na popolnoma zmedenega klaviaturista, ki se nikakor ni vživel v skupino, pa tudi pri vokalih bi bil kak izpuščen zlog manj dobrodošel.

OFF Recenzijo je spisal Jizah
c2006, Jizah

lektura: Ines M.


Komentarji
komentiraj >>