Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Offropa polna medsosedskih sporov! (3670 bralcev)
Četrtek, 7. 12. 2006
Boris V.



Pol je grški, pol je turški.


... Nikozija ni zadovoljna z Evropsko komisijo ...

... Tudi Turki ne skačejo od sreče ...

... Obljubljen lažji vstop v EU za Balkance ...

... Evropski parlament predlagal popolno prepoved alkohola v krvi za nove voznike ...

... Solana krivi Hamas za sankcije EU proti Palestincem ...
Offropo začenjamo na Cipru. Vlada v Nikoziji ni zadovoljna z delom Evropske komisije. Ciprski predsednik Tasos Papadopulos jo je ostro kritiziral, ker proti Turčiji ni predlagala ostrejših ukrepov. Evropska komisija se je namreč zadovoljila le z delno zamrznitvijo pogajanj s Turčijo, ker le-ta še vedno ni odprla svojih pristanišč in letališč za ciprske ladje in letala. V primeru, da Ankara tega ne bo storila, bi nikozijska vlada rada, da ji Evropska komisija zagrozi z dodatnimi sankcijami. Turčija bi morala v skladu s protokolom iz Ankare iz leta 2005 razširiti carinsko unijo z EU na deset novih članic, torej tudi na Ciper.

Križem rok pa ne sedijo niti Turki. Vodja turških pogajalcev z Evropsko unijo Ali Babacan je v Sloveniji sklenil večdnevno evropsko turnejo, v okviru katere je obiskal še Veliko Britanijo, Poljsko in Češko. Babacan, tudi turški minister za gospodarstvo, je Slovenijo obiskal dva dni po tem, ko je Evropska komisija članicam EU priporočila že omenjeno delno zamrznitev pogajanj s Turčijo. Slovenija v tej zadevi podpira Evropsko komisijo, saj meni, da bi Turčija morala uresničevati svoje obveznosti iz protokola iz Ankare.

Pogajanja s Turčijo se bodo najverjetneje delno zamrznila, evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini pa je odprl pogajanja za olajšanje vizumskih postopkov za državljane Makedonije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Albanije. Makedonski zunanji minister Antonio Milošoski je dejal, da je to začetek procesa, ki bo zrušil berlinski zid, ki se ne vidi, ampak obstaja. Makedonci morajo za vizum za vstop v obljubljeno deželo v povprečju plačati 35 evrov, ta strošek pa je lahko še višji, tako da makedonski državljani letno porabijo kar pet miljonov evrov za vizume za vstop v EU. Dodati je treba še, da schengenski vizumi ne veljajo za Grčijo.

Ko smo že pri zloglasnem schengnu, povejmo, da so notranji ministri EU podprli širitev obstoječega schengenskega informacijskega sistema “SIS I plus” na nove članice, tudi Slovenijo. To pripravljenim članicam omogoča odpravo notranjih kopenskih in morskih mej januarja 2008, odpravo zračne meje pa marca 2008. Najbolje pripravljena novinka naj bi bila Madžarska, pri Sloveniji pa so našli pomankljivosti le v infrastrukturi na brniškem letališču, zato lahko junija prihodnje leto pričakuje dodatno evalvacijo zračne meje. Širitev obstoječega sistema bi po oceni finskega predsedstva stala približno šest miljonov evrov, stroške pa bodo najverjetneje morale prevzeti novinke.

Schengenski zid naj bi z zviševanjem izboljševal varnost cele Evropske unije, večji problem pa je verjetno varnost na cesti. Zato je odbor Evropskega parlamenta za promet predlagal enotno prepoved alkohola za nove voznike. Vendar ne le za nove voznike, temveč tudi za voznike gospodarskih vozil ali avtobusov, vključenih v prevoz potnikov ali nevarnega blaga. Po mnenju poslancev Evropskega parlamenta je popolna prepoved alkohola v krvi le eden od ukrepov za znižanje števila smrti v prometu.

O varnosti zunaj Evropske unije pa se evrobirokrati ne sekirajo preveč. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po sestanku s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom dejal, da je vladajoče palestinsko gibanje Hamas izpustilo priložnost za umik gospodarskih sankcij proti Palestincem. Hamas naj bi bil namreč odgovoren za propad pogovorov o oblikovanju vlade narodne enotnosti. Solana je ob tem še pohvalil Abasa za njegova prizadevanja in mu zagotovil podporo EU pri iskanju drugih načinov za končanje krize. Sankcije pa vseeno ostajajo, kljub temu, da je pravi agresor Izrael in je Hamas prevzel oblast na čisto veljavnih volitvah.

Solana vleče niti tudi na Balkanu. Tako je povedal, da na zasedanju zunanjih ministrov EU, ki bo prihodnji teden v Bruslju, ni pričakovati sprememb v politiki unije do Beograda. Evropska unija o pogajanjih o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo namreč najverjetneje ne bo odločala pred koncem januarskih volitev v tej državi. Evropska unija je maja letos prekinila omenjena pogajanja s Srbijo zaradi nepopolnega sodelovanja s haaškim sodiščem. Solana pa je kot “zelo modro potezo” ocenil odločitev zveze NATO, ki je le sedem let po bombardiranju Srbije in Črne gore, sedaj obe državi povabila v Partnerstvo za mir. Kako mirovniško!

Evropska unija pa ni sposobna le ustavljati pogajanj in groziti s sankcijami. Evropska komisija je tako predlagala podvojitev razvojne pomoči Demokratični republiki Kongo, s čimer bi spodbudili obnovo države. Za obdobje med leti 2002 in 2007 je unija DR Kongu namenila 201 miljon evrov, to pomoč pa naj bi v obdobju 2008-2013 podvojili. EU je DR Kongu že odobrila 33 miljonov evrov za krepitev državnih inštitucij. EU je pred prvim krogom julijskih volitev v tej državi okrepila svoje sile, ki delujejo v podporo mirovnim silam Združenih narodov. Nemške sile so se po razglasitvi rezultatov volitev že začele umikati iz države.

Začeli smo na jugu, pa končajmo na severu. Finska je kot šestnajsta članica Evropske unije ratificirala evropsko ustavno pogodbo. Za ratifikacijo je glasovalo 125 od 200 poslancev, 39 jih je bilo proti. Proces ratifikacije je lansko leto sicer zastal, saj sta Francija in Nizozemska na referendumih zavrnili evropsko ustavo. Finsko ratifikacijo je pozdravila slovenska Služba vlade za evropske zadeve. Po njenem mnenju ratifikacije ustavne pogodbe s strani vseh članic ni realno pričakovati, dejanje finskega parlamenta pa naj bi prispevalo k nadaljevanju konstruktivne razprave ter iskanju tiste institucionalne ureditve, ki bo omogočala učinkovito delovanje inštitucij razširjene EU. Kako lahko ratifikacija dokumenta, ki ne bo nikoli zaživel, k čemur koli prispeva, je jasno le tistim, ki so to izrekli.


Komentarji
komentiraj >>