... Francija bo nabavila šest jedrskih podmornic ...
... Ehud Olmert in Mahmud Abas imata zaupanje v Nemčijo in njene plane za bližnji vzhod ...
... 2500 vojakov Evropske unije bo morda spomladi odšlo iz Bosne in Hercegovine ...
... Gruzija je po izseljevanju Gazproma pristala na višjo ceno plina ...
... Državni svet je dal veto na zakon o verski svobodi ...
Francija bo v namen modernizacije vojske nabavila šest jedrskih podmornic tipa Barakuda. Za podmornice bodo plačali skoraj osem milijard dolarjev, a jim tega denarja očitno ni žal, saj naj bi šlo za enega od glavnih oboreževalnih programov Francije, za katerega predstavnik francoskega ministrstva trdi: s tem bomo okrepili status pomorske velesile.
Izraelski premier Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas imata po bližnjeevropski turneji evropske delegacije zaupanje v Nemčijo, ki je napovedala, da bo med svojim predsedovanjem Evropski uniji poskušala oživiti bližnjevzhodno četverico, da bi zajezili nasilje. Četverico sestavljajo Evropska unija, Združene države Amerike, Rusija in Združeni narodi. Evropska delegacija sicer bolj podpira Abasa kot pa vladajočo palestinsko stranko Hamas, s katero je Abas v permanentnem konfliktu.
Evropska unija bo morda spomladi prihodnje leto umaknila 2500 vojakov iz Bosne in Hercegovine. Trenutno imajo v tej na tri etične entitete razdeljeni državi 6000 vojakov, a je predstavnik mednarodne skupnosti Cristian Schwarz-Schilling dejal, da razmere v Bosni in Hercegovini niso več tako napete in ne potrebujejo 6000 vojakov, čeprav občasno še vedno prihaja do medetičnih konfliktov.
Gruzija se strinja z zvišano ceno plina ruskega energetskega giganta Gazprom. Da pa je Gruzija sprejela nova pravila igra, je Rusija uporabila staro taktiko. Gazprom je namreč zagrozil, da v kolikor ne bodo sprejeli nove cene, bo pač prišlo do zaustavitve dobave plina kot se je to zgodilo na začetku leta v Ukrajini. Tako bo Gruzija namesto 110 dolarjev za tisoč kubičnih metrov plina sedaj odštela 235 dolarjev.
Državni svet je izglasoval veto na zakon o verski svobodi. Zakonu očitajo, da ne spoštuje ustavnega načela ločitve cerkve od države, ter da med religijami priviligira rimsko-katoliško cerkev. Za veto je glasovalo 19 od 25 državnih svetnikov. To pa še ne pomeni veliko, saj lahko gre isti zakon še enkrat v obravnavo in trenutno ima minimalno večino v parlamentu. V kolikor bo isti zakon ponovno sprejet, ostaja še pritožba na ustavno sodišče.
KrOFF je napisal Urh.
Komentarji
komentiraj >>