Nedelja, 31. 12. 2006
PeterB
Šaban Bajramović je že kako desetletje eno najbolj kultnih imen romske glasbe z Balkana v mednarodnih world music logih. Ta njegov prestižni status se tepe z njegovim skrajno negativnim slovesom enega najmanj zanesljivih in profesionalnih sodelavcev, zaradi česar je za world music tržišče do danes posnel le eno ploščo in bil bolj znan po odpadlih kot po uspelih koncertih. Zaradi ignoriranja temeljnih principov funkcioniranja industrije glasbene zabave bi se moral že zdavnaj znajti na njenih črnih listah. (v celoti!) ...
Šaban Bajramović je že kako desetletje eno najbolj kultnih imen romske glasbe z Balkana v mednarodni world music srenji. Ta njegov prestižni status se tepe z njegovim skrajno negativnim slovesom enega najmanj zanesljivih in profesionalnih sodelavcev, zaradi česar je za world music tržišče do danes posnel le eno ploščo in bil bolj znan po odpadlih kot po uspelih koncertih. Zaradi ignoriranja temeljnih principov funkcioniranja industrije glasbene zabave bi se moral že zdavnaj znajti na njenih črnih listah. A ta je ob Šabanu dobila mehka kolena. Zelo verjetno sta ga pred njeno obsodbo na izolacijo rešila njegova prestižna starost sedemdesetih let, kompatibilna z obsedenostjo world music scene z iskanjem nove, lokalne inačice Buena Vista Social Club in njenih protagonistov, in bolj ali manj posrečeno njegovo umeščanje na prestol balkanskega Jamesa Browna, podkrepljeno z njegovimi trdimi izkušnjami zapora na Golem otoku.
Zanimivo je, da založniki v naši neposredni okolici s ponatisi starih izdaj Šabana Bajramovića niso poželi posebnega uspeha. Če lahko ZKP RTV Slovenija, ki je kot prva na CD plošči izdala dovolj močne Šabanove antologijske posnetke iz začetka osemdesetih let, očitamo neambicioznost in ignoriranje parametrov etno tržišča (od katastofalnega ovitka do pomanjkljive promocije), je toliko bolj presenetljivo, da se je moral s podobno usodo soočiti tudi njegov CD, ki je izšel konec devetdesetih let za Niko, saj je bilo vanj vloženega precej več dela in priprav. Mogoče je na njem motilo le druženje dveh nekompatibilnih Šabanovih izdelkov, plošče z duvači in plošče s klasičnim studijskim revijalnim orkestrom.
Leta 2001 se je odločil za skrajno tvegani in ambiciozni podvig prestavitve Šabana v mednarodne vode Dragi Šestić, gonilno kolo Mostar Sevdah Reunion. Šestića je očitno opogumil uspeh prvenca svoje zasedbe, na katerem sta se kot gosta pojavila tudi Esma Redžepova in Boban Marković. Že takrat je bilo kristalno jasno, da se je s povabilom Šabanu odločil za lokalno franšizo podjetja Buena Vista Social Club. Solidna Šabanova plošča za njegovo takratno matično založbo World Connection je bila žrtev prevelikih pričakovanj in preveč dvignjenega prahu in je marsikoga od nas kar razočarala. Predvsem Šaban je v sodobnem folkerskem okolju Mostar Sevdah Reunion zvenel preveč rutinsko in na trenutke celo nemočno in nezainteresirano. Nato je Šestiću eksplodirala v rokah tipična romska balkanska bomba. Šaban je takorekoč čez noč nekaj tednov pred njenim začetkom odpovedal dolgo časa pripravljano evropsko promocijsko turnejo. Dragi si je po prvem šoku hitro opomogel in si uspel rešiti ugled s precej kvalitetnejšo ploščo in odmevnimi koncerti Ljiljane Petrović – Buttler.
Če verjamete ali ne, Šestić je letos spomladi ponovno snemal z Bajramovićem, a ta plošča že lep čas čaka na izid. Prav tako se bo Bajramović kot gost (ob Esmi in še nekaterih drugih legendah romskega glasu) pojavil na novi plošči romunskih pihalcev Fanfare Ciocarlia, katere izid je načrtovan za februar.
Poleti je Bajramović nastopil na novosadskem Exitu. Tam se je zanj zagrela lokalna vojvodinska producentska ekipa, predvsem Miloš Jovanović, ki ima v Novem Sadu močno piarovsko in marketinško agencijo Hammer Production. Ko je bil novce v projekt pripravljen vložiti še nekdanji srbski premier Zoran Živković, je že avgusta prišlo do prvih snemanj z Bajramovićem v matičnem studiju agencije. Z rekordno hitrostjo je plošča Romano raj konec novembra izšla pri PGP RTS, v kateri danes dela bistveno pomlajena in očitno precej bolj dinamična ekipa. Zanimivo je, da so izdelek v Srbiji promovirali kot prvo lastno Šabanovo ploščo po 15 letih in tako popolnoma prezrli njegovo delo z Šestićem, kar je zelo nekorektno. Že v uvodu je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da Šaban na plošči ne nastopa z romskimi glasbeniki iz domače sredine v Nišu (izjema je le mladi kitarist), temveč z vojvodinsko folk trad jazz ekipo, v kateri je največ glasbenikov iz zasedbe Đorđa Balaševića, za dodatno, v pospešitev prodaje naravnano dekoracijo pa se na plošči pojavita kitarist Vlatko Stefanovski in bolgarski kavaldžija Teodosij Spasov.
Toliko za izhodišče. Čas je za izbor skladb s plošče Romano raj, skrajno primeren za silvestrski večer: Kalav mange avera, Kamerav, Bele ruže, Ajde manca, Devla, devla, Geljan dade, Parno gras, Kafava, KP dom in Reci mi.
/////CD BAJRAMOVIĆ/ 1- 3 + 6 – 11 + 15
Najnovejši Šaban Bajramović nam bo precej bolj nedvoumen, če bomo najprej na hitro obnovili, kaj pojmujemo pod aktualno world music produkcijo in kakšne so njene njene temeljne poteze. Še enkrat bomo ugotovili, da ta vsaj v svojih tržno uspešnejših segmentih že vrsto let igra prav na karte od svoje publike anatemiziranega sistema globalizacije. Ključna oseba pri pretvorbi iz lokalnega etno glasbenika v mednarodno etno atrakcijo je producent z zahodnoevropskimi ušesi, ki njegovo muziciranje prilagodi pričakovanjem in okusu globalnega tržišča, pri čemer so uspešnice novega tisočletja vedno bolj le vnaprej skrajno domišljeni, na pragmatičnih temeljih utemeljeni izdelki. Taki so današnji Fanfare Ciocarlia, tak je že dolgo Khaled in z njim večina afriških zvezdnikov, v to smer se razvijajo Kal, vse znake razvoja v podobni smeri, čeprav po underground kanalih, kažejo tudi na zgodnjih ploščah subverzivni balkan rockerji Culture Shock.
In tak je tudi novi Šaban Bajramović. Če je Dragi Šestić purist, ki skuša skozi folk roots aktualizacijo glasbene izraze z Balkana in znotraj njih tudi Šabana dvigniti na raven zmerno posodobljenega, a spoštljivega soočanja s tradicijo na zahodnoevropskih folk festivalih, se tokrat Šaban znajde v ekipi dovolj dobro razpoloženih pragmatičnih vojvodinskih klubskih etno trad jazz glasbenikov, ki brez zadržkov posežejo tudi po obrazcih iz latino jazza, soula, reggaeja, od časa do časa pa se poigrajo z lastnimi lokalnimi koreninami. Njihov špil bi bil lahko še ena tipičnih klubskih tezg, če ne bi bilo z njimi Bajramovića, ki njihov glasbeniški izziv, v katerem se je v preteklosti že znašel, sprejme neverjetno dobro in se v njihovem okolju skrajno razživi. Tako s tokratno zavzeto interpretacijo svojih starih klasik in nekaterih romskih tradicionalnih komadov daleč preseže vse tisto, kar je spravil skupaj v zadnjih dvajsetih letih, tudi srečanje z Mostar Sevdah Reunion. Če bi iskali izdelek, v katerem pokaže bistveno močnejši obraz, bi morali izbrskati precej mlajšega Šabana z začetka osemdesetih let, ko je bil seveda vokalno neprimerljivo močnejši. A šarm njegove aktualne patine ni nič manj neustavljiv. Tu so producenti plošče Romano Raj udarili v polno, saj plošča zares ne zaostaja za pred leti visoko prodajanimi izdelki kubanskih starost. Do prelomnega trenutka na njej pride, ko Šaban odpoje v srbščini Reci mi ali Besame Mucho, mehiški šlager, ki ga je, zanimivo, rad preigraval tudi kultni turški romski klarinetist Mustafa Kandirali. Med Ibrahimom in Šabanom, torej med Kubancem Ferrerjem in balkanskim Romom Bajramovićem, se v trenutku vzpostavi glasbeni most v skladu z najboljšo tradicijo neuvrščenih izpred tridesetih let.
Iz povedanega je najbrž jasno, da je Romano raj skrajno dostojen izdelek glasbeno počasi poslavljajočega se Bajramovića. Skupaj s producenti in glasbeniško ekipo je spravil skupaj ploščo izvrstnih romskih šlagerjev, ob kateri nikakor ne moremo ostati hladni, obenem pa bo brez dvoma uspešnica tudi med vsemi tistimi, ki ne poslušajo romske glasbe, ker jim je geografsko preblizu, preumazana in premalo eksotična, zato pa pogoltnejo večino sredinskih globaliziranih world music proizvodov, še najraje tistih z varno turistično eksportno latino nalepko.
Seveda je Romano raj tudi idealna plošča za uvod v silvestrski večer na Radiu Študent.
PBČ