Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Evro evropska Slovenija (3380 bralcev)
Sreda, 3. 1. 2007
tomazza



Nekoč
in danes?!?
Tudi če ste uresničili nočne more vodje profitnega centra Interšpar, Marka Košaka, in ste se do danes v trgovino odpravili zgolj po cigarete, nato pa čukasto gledali, kaj da naj zdaj s kupcem bolj ali manj neznanih kovancev in kakim bankovcem le za vzorec, vam je že nepreklicno jasno, da ste, ne da bi vas pravzaprav kaj posebej vprašali, postali del območja skupne evropske valute. S tem se je naposled tudi dokončno potrdilo, zakaj pravzaprav gre pri evropskih integracijah. Vladavina prava, sanitarna ustreznost in morje birokratskih predpisov, ki imajo bolj ali manj skupno točko v tem, da predstavljajo iz Bruslja dirigirani družbeni inženiring vsakodnevnega življenja prebivalcev Evropske unije, so zgolj kolateralna škoda. Bistvo evropskih integracij je namreč povsem monetarno. Dobrodošli torej v območje evrov, denarja, v katerem si boste življenjske stroške preračunavali v isti valuti, kot še 316,6 milijona evro evropskih ljudi.
Tudi če ste uresničili nočne more vodje profitnega centra Interšpar, Marka Košaka, in ste se do danes v trgovino odpravili zgolj po cigarete, nato pa čukasto gledali, kaj da naj zdaj s kupcem bolj ali manj neznanih kovancev in kakim bankovcem le za vzorec, vam je že nepreklicno jasno, da ste, ne da bi vas pravzaprav kaj posebej vprašali, postali del območja skupne evropske valute. S tem se je naposled tudi dokončno potrdilo, zakaj pravzaprav gre pri evropskih integracijah. Vladavina prava, sanitarna ustreznost in morje birokratskih predpisov, ki imajo bolj ali manj skupno točko v tem, da predstavljajo iz Bruslja dirigirani družbeni inženiring vsakodnevnega življenja prebivalcev Evropske unije, so zgolj kolateralna škoda. Bistvo evropskih integracij je namreč povsem monetarno. Dobrodošli torej v območje evrov, denarja, v katerem si boste življenjske stroške preračunavali v isti valuti, kot še 316,6 milijona evro evropskih ljudi.

Prevzemanje evra je pravzaprav zgolj tehnični detajl, saj je končni menjalni tečaj določen že od julija lani, ko so ga domačemu finančnemu ministru Andreju Bajuku sporočili na finančno- ministrskem srečanju Evropske unije. Toda ker je Slovenija vseeno evro prevzela kot prva izmed desetih držav, ki so v Unijo vstopile v predzadnjem krogu širitve, sta slovo od dosedanje nacionalne tolarske valute s posebno komunikacijsko kampanjo obeležila tudi vlada ter Banka Slovenije.

Komunikacijska kampanja je sicer že sama po sebi dala slutiti, da bo odslej potrebno nekoliko bolj varčevati. Pa še da nas imajo vladni komunikacijski strategi iz urada za informiranje pravzaprav za otroke, ki naj jih zadovolji 3000 s helijem napolnjenih modrih in rumenih balonov ter neka kilava laserska projekcija končnega tečaja zamenjave tolarjev za evro, odštevalnik časa do uvedbe evra in še nekaj bolj ali manj informativnih sloganov.

Domače ljudstvo pa je tako ali tako rajalo, kot je to – pa evro gor ali dol - že sicer običajno ob koncu koledarskega leta. Toda ob vseh dodatno dežurnih, ki so morali na delovnih mestih ob menjavi leta svetiti prav zaradi zamenjave valute, sta tokratni silvestrski večer malodane delovno morala preživeti tudi guverner banke Slovenije Mitja Gaspari in finančni minister Andrej Bajuk, svoj piskrček pa je pristavil tudi prosluli kandidat za ljubljanskega župana in nekdanji guverner France Arhar. Gostila jih je Banka Slovenije, ki je, da je lahko kot prvi 20.000 tolarjev za evre zamenjal prav guverner Gaspari, ob tej priložnosti za eno uro odprla svojo blagajno na Slovenski 35. Malo kasneje mu je sledil finančni minister Andrej Bajuk, ki pa je na bankomatu Nove ljubljanske banke v središču Ljubljane uspešno dvignil 100 evrov, 20 več torej kot guverner Gaspari.

Ne glede na to, da je mogoče po novem na bankomatih dvigovati zgolj 10 in 20 evrske bankovce vse do 14. januarja in da bodo tudi tolarje še morale sprejemati vse trgovine, pa je bil - pa čeprav po zaslugi tujega perja Evropejec leta - finančni minister Andrej Bajuk nekaj čez polnoč naravnost vznesen. Silvestrovemu primerno večinoma alkoholiziranemu prebivalstvu Slovenije je namreč namenil priznanje, ker je do prehoda na skupno evropsko valuto, za razliko od njega samega, zavzelo zelo zmerno držo.

Čestitka finančnega ministra Andreja Bajuka pa je zgovorna. Pove predvsem, da je na tej danes prav sončni strani Alp živeče ljudstvo trpežno in da dobro prenaša raznorazne družbene ali pač ekonomske eksperimente ter novosti. Na ta neprijeten občutek, ki se ga še pet let po vstopu v evro območje ne morejo znebiti denimo v Nemčiji in sosednji Italiji, pa bo gotovo še potrebno nekoliko počakati. Vsaj do prve v evre preračunane plače, ko bo črno na belem jasno, kdo bo z dejstvom, da se nam po žepih valja v statističnem smislu omembe nevredni delček od več kot 600 milijard skupne evropske gotovine, najbolj pridobil. To bodo predvsem evropske multinacionalke, ki pravzaprav že od prejšnjega stoletja diktirajo tempo evropskega monetarnega združevanja, zaradi katerega je del zgodovine postala tudi slovenska nacionalna valuta.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z evro evropskostjo Slovenije v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>