Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(3236 bralcev)
Petek, 19. 1. 2007
Lan



Na sončni strani šengena.
... baltskim Rusom brez državljanstva meje Šengena odprte ...

... začenjata se Mercosur in svetovni socialni forum ...

... Pentagon izdal priročnik za ravnanje posebnih vojaških sodišč ...

... Slovenija, EU in ZDA družno za zmago proevropskih sil v Srbiji ...

OFF NAPOVEDNIK

Med 14. in 16. januarjem je v Bruslju potekalo posvetovanje o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju tako imenovanih ilegalnih migracij in organiziranega kriminala po l. 2010. Evrokomisar za človekove pravice in svoboščine, Italijan Franco Frattini, je države pozval, naj vseevropski agenciji, ki omenjeno področje pokriva, pomagajo z vsemi sredstvi že pred pričakovanim navalom na zidove Šengena od aprila do julija, ko se predvsem iz severne Afrike zaradi ugodnih vremenskih pogojev na pot iskanja boljšega življenja podajo tisoči manj srečnih od nas. Frattini je dejal, da agencija Frontex v namen obravnave, če že ne kar vračanja migrantov, potrebuje helikopterje, letala in vodna plovila.

Beseda je na bruseljskem sestanku tekla tudi o neomejeni delitvi podatkov med državami. Vzajemni dostop do baz podatkov o vozilih, genskem materialu in prstnih odtisih državljanov Evropske unije so si s posebnim sporazumom, podpisanim leta 2005 že zagotovile Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija in Luxemburg. Za pristop k omenjeni pogodbi pa sta po poročanju spletnega časnika Euroobserver zainteresirani tudi Velika Britanija in seveda - Slovenija.

Janša je zadnjo parlamentarno predvolilno tekmo peljal pod sloganom Za sproščeno Slovenijo. Vi pa poslušate nad sproščanjem države vse bolj nervozni OFF program Radia Študent.


OFF PROGRAM

V nasprotju z v napovedniku omenjanimi migranti pa lahko prebivalci Latvije in Estonije, ki nimajo državljanstva, od zdaj naprej svobodno potujejo po Evropski uniji. Gre za okoli pol milijona ljudi, večinoma ruskega porekla, ki so se v baltskih državah nastanili v času sovjetske zasedbe. Odločba ima seveda svoje omejitve. Baltski Rusi bodo šengensko vizo še vedno potrebovali za vstop v Veliko Britanijo in Irsko, prav tako pa na ciljni destinaciji ne morejo pričakovati delovnega dovoljenja. Potovanja so lahko namenjena le zasebnim obiskom.

Aleksander Čeferin, odvetnik družine Strojan, ki ima v lastni državi manj pravic od baltskih Rusov, se bo naslednji teden sestal s predsednikom vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti, ministrom Podobnikom. Sklenila naj bi dokončni dogovor o trajni nastanitvi Strojanovih, ki so zasilno naseljeni v ljubljanskih Rojah.

Mestna občina Ljubljana je medtem na ustavno sodišče poslala zahtevo za presojo ustavnosti določil zakona o financiranju občin, ki naj bi prestolnici v primerjavi z lanskim proračunom odvzel približno 57 milijonov evrov. Pri pobudi naj bi zaradi istega razloga sodelovali tudi občini Šempeter – Vrtojba, Trzin in občina Log – Dragomer. Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar pa trdi, da bodo imele lokalne oblasti po novem sistemu financiranja več avtonomije, morebitne izpade dohodkov pa lahko po njegovih besedah nadomestijo z evropskimi sredstvi. Župan Zoran Janković se sicer s tem strinja, a dodaja, da je za to potrebno pripraviti kvalitetne projekte, zanje zagotoviti sredstva za sofinanciranje, predvsem pa pridobiti soglasje dveh ministrstev. Janković zato predlaga čimprejšnje sprejetje novega zakona o prestolnici, ki naj bi nastalo težavo nekoliko omilil.

Tržaški občinski svet je v četrtek zvečer z veliko večino glasov zavrnil načrta za gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. S 33 glasovi je izrazil nasprotovanje terminalu, ki ga sredi zaliva želi zgraditi španska družba Endesa, z 32 glasovi pa je prav tako zavrnil načrt gradnje kopenskega terminala pri Žavljah, ki ga predlaga druga španska družba, Gas Natural. Negativno mnenje o terminalih je v četrtek izrekel tudi občinski svet manjše občine Milje pri Trstu.

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je podprl stališče Evropske unije, ki upa na zmago proevropskih demokratičnih sil na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Isto je storil ameriški senat, ki je soglasno sprejel resolucijo o Srbiji. Pod njo se je kot avtor podpisal srbsko-slovenski senator iz Ohia, George Voinovich, ki v njej izraža podporo demokratičnemu napredku balkanske države in jo poziva k uresničitvi obvez do Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem aretacijo in izročitev enega glavnih obtožencev Ratka Mladiča. O tem bo vsekakor več povedanega v Kultivatorju čez približno 15 minut.

Z resolucijo o Srbiji pa se delo ene od vej ameriške oblasti ni končalo. Predstavniški dom ameriškega kongresa, ki so ga pred časom spet prevzeli demokrati, je v četrtek potrdil predlog zakona, ki domači naftni industriji odvzema okrog 6 milijard dolarjev vrednih davčnih olajšav. S tem je predsednica senata, demokratka Nancy Pelosi izpolnila obljubo, da bo paket najavljenih zakonov, v katerega spada tudi omenjeni, sprejet v 100 delovnih urah po demokratskem zavetju večine na Kapitolu. Zakon mora sprejeti še senat, Bush pa ga mora podpisati.

Pentagon pa je v kongres poslal nov priročnik s pravili za postopke pred posebnimi vojaškimi sodišči za sojenje tako imenovanim sovražnim bojevnikom, ki so zaprti v Guantanamu na Kubi. Kritiki že opozarjajo, da so sporna predvsem pravila, po katerih je dovoljeno predložiti dokaze, pridobljene s prisilnimi zasliševalskimi metodami, upoštevanje posrednih pričanj ter da lahko obramba objavi zaupne informacije šele, ko jih najprej pregleda tožilstvo.

V kenijski prestolnici Nairobi bo od sobote do četrtka potekal 7. svetovni socialni forum, letno srečanje nasprotnikov novoliberalne globalizacije, na katerem pričakujejo nekaj 10.000 udeležencev. Forum bo prvič v celoti potekal v Afriki. Na lanskem forumu, ki je hkrati potekal na treh prizoriščih - v Bamaku, Karačiju in Caracasu, je bila namreč izražena prav želja po približevanju Afriki, predvsem v luči vprašanja posledic globalizacije, ki naj bi bila na prejšnjih forumih nekoliko zanemarjena.

Še pred uradnim odprtjem vrha južnoameriškega trgovinskega združenja Mercosur v brazilski prestolnici Brasilia so začetek vrha zasenčila razhajanja med posameznimi članicami. Brazilski predsednik Luiz Lula da Silva je v Rio de Janieru na pripravljalnem srečanju s svojimi kolegi kritiziral protekcionistično držo nekaterih držav članic Mercosurja. Kritik je deležna predvsem Argentina, ki nasprotuje priključitvi Bolivije v povezavo, Urugvaj in Paragvaj pa Mercosurju očitata neuravnotežen vpliv med večjimi in manjšimi državami.

Venezuelski parlament je soglasno sprejel odlok, s katerim je venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu podelil posebna pooblastila. Na podlagi omenjenega odloka namerava Chavez po lastnih besedah v prihodnjih 18 mesecih določiti nov gospodarski, politični in družbeni program. Opozicija, ki parlamentarne seje že vseskozi bojkotira, je načrt že ostro kritizirala in za torek napovedala protestne pohode.

Chavez bo v skladu s posebnimi pooblastili lahko spremenil strukturo državnih organov in postopke volitev lokalnih predstavnikov, v gospodarstvu naj bi največ reform izpeljali v rudarstvu, nova pooblastila pa mu bodo omogočila tudi spremembe na finančnem, davčnem in bančnem področju ter na področju varnosti in državne obrambe. Venezuelski predsednik, ki bi rad tako naredil korak naprej v uresničevanju "venezuelskega socializma", je sicer že pred tednom dni oznanil, da namerava nacionalizirati največja venezuelska telekomunikacijska podjetja in elektrarne, napovedal pa je tudi, da bo zmanjšal avtonomijo venezuelske Centralne banke.

Info je podpisal Lan.



Komentarji
komentiraj >>