Sobota, 20. 1. 2007
petrak
Poslušali bomo nastop Primoža Čučnika na Mostovni v Novi Gorici, ko je 19. novembra 2005 tam gostovala revija Literatura. Ljubitelj eksperimentalnega pomikanja mej na ne-bojnem polju poezije in glasbe, na polju zvočnega, izgovorljivega in slušnega ter pomenonosnega, je k sodelovanju na tem nastopu povabil Ano Pepelnik. Prisluhnimo! V branje priporočamo zbirko Nova okna in izbor Čučnikove poezije v knjigi Sekira v medu.
PRIMOŽ ČUČNIK – 1. del
Primož Čučnik je leta 2005 pri Založbi LUD Literatura izdal zbirko Nova okna. Leta 2006 pa je izšla Čučnikova pesniška knjiga Sekira v medu, ki predstavlja izbor sicer mladega pesnika. Temu bi lahko rekli tudi pesnikova antologija lastnega pisanja. Sekiro v medu je založilo društvo Šerpa, poleg Prebranih in drugih pesmi med letoma 1995 in 2005, kakor se sliši podnaslov, je knjigi dodan še spremni tekst kritika Urbana Vovka. Glede na to, da sta prvi dve Čučnikovi knjigi, izdani leta 1999 in 2002, torej Dve zimi in Ritem v rôkah, tako rekoč razprodani, je pesnikov projekt pesniškega izbora dobrodošla knjige za vse, ki imate radi Čučnikovo poezijo. Prav s to knjigo pa je Čučnik tudi nominiran za nagrado Prešernovega sklada.
Nova okna so bila po kriterijih avtorice oddaje knjiga leta 2005. S pogledom skozi Nova okna je Primož Čučnik prepričljivo upodobil resničnost sveta, v katerem pesniški jaz, ki se sprašuje, kaj sploh pove ta kategorija, »nima miru«. Iskalci miru lovijo mir in ga najdejo v dotikanju resničnosti kot dotikanju dveh teles, v ljubezni, ki ji je ta knjiga zavezana in ki je ena od učinkovitejših pomirjevalcev eksistenčnega strahu. Resničnost se kaže v fragmentih in v trenutkih, ki so spremenljivi, ki pa sami po sebi najbolj govorijo o naših življenjih, torej o nas samih. Zato bi bilo treba »dneve naših življenj« »posneti z vsemi kamerami in vsemi mikrofoni«, svetuje pesniški glas. O velikih stvareh govori na tako nepretenciozen način, kot da »so v resnici neznatne«. In če Čučniku gre za kaj, mu gre za »ta trenutek resnice«, ki »bo transparenten«, in za »stalne plamene nevedenja, brez pretvarjanja, da veš«. Nova okna torej dajejo pogled v nestanovitni svet »naših življenj«, v katerem je jezik »mogoče edina opora«.
Čučnik je v prvencu vsaj začasno dajal prednost vsebini pred obliko, že z Ritmom v rôkah je nakazal zasuk v nasprotno smer, v Odi na manhatnski aveniji in Akordih pa to še stopnjeval. V Novih oknih stopi korak naprej, poudarek je drugje, gre za spoj vsebine in oblike – poudarek je na ritmu, glasbi besed, na pulziranju nizov besed, ki jih izgovarjajo glasovi. Umirjeno, iskreno, spokojno. Ponovitveno nizanje verzov v Zlatih fasadah in Varacijah na aporije, poti in glasove učinkuje kot petje. Resničnost je skozi Nova okna podana z elegičnim tempom, drugič šaljivo, duhovito, s finim humorejm, tudi avtoironijo.
Danes bomo poslušali del nastopa Primoža Čučnika, ko je 19. novembra 2005 nastopil na Literaturinem gostovanju na Mostovni v Novi Gorici. Ljubitelj eksperimentalnega pomikanja mej na ne-bojnem polju poezije in glasbe, na polju zvočnega, izgovorljivega in slušnega ter pomenonosnega, je k sodelovanju na tem nastopu povabil Ano Pepelnik. Prisluhnimo!
Napoved: nedelja, 21. 1. 2007: PRIMOŽ ČUČNIK – 2. del
Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>