Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Labodji spev varuha človekovih pravic (3334 bralcev)
Sreda, 24. 1. 2007
tomazza



Ombudsman ob koncu svojega mandata brez dlake na jeziku ...
Matjažu Hanžku bo nekoč gotovo potrebno priznati, da tako pokončnega varuha človekovih pravic, kot je bil sam, pravzaprav ne pomnimo. Pa za to le ni poskrbel zgolj s včerajšnjim javnim razkritjem, da je postonjska policija nezakonito in brez ustreznih sodnih nalogov nadzorovala družino Strojan in njene obiskovalce, med katerimi so natančno z imeni in priimki ter registrskimi tablicami svojih avtomobilov popisani tudi novinarji, ki so o dogajanju iz lastne zemlje v Dečni vasi pri Ambrusu pregnani romski družini poročali. Karkoli že, da lahko očitamo varuhu ob izteku njegovega gotovo da edinega mandata, je namreč potrebno priznati, da si za razliko od svojega politično povsem profiliranega predhodnika Iva Bizjaka nikoli ni dovolil politične instrumentalizacije svojega položaja, kot smo ji denimo priča pri ravnanju policije v zadevi družina Strojan.


Matjažu Hanžku bo nekoč gotovo potrebno priznati, da tako pokončnega varuha človekovih pravic, kot je bil sam, pravzaprav ne pomnimo. Pa za to le ni poskrbel zgolj s včerajšnjim javnim razkritjem, da je postonjska policija nezakonito in brez ustreznih sodnih nalogov nadzorovala družino Strojan in njene obiskovalce, med katerimi so natančno z imeni in priimki ter registrskimi tablicami svojih avtomobilov popisani tudi novinarji, ki so o dogajanju iz lastne zemlje v Dečni vasi pri Ambrusu pregnani romski družini poročali. Karkoli že, da lahko očitamo varuhu ob izteku njegovega gotovo da edinega mandata, je namreč potrebno priznati, da si za razliko od svojega politično povsem profiliranega predhodnika Iva Bizjaka nikoli ni dovolil politične instrumentalizacije svojega položaja, kot smo ji denimo priča pri ravnanju policije v zadevi družina Strojan.

Matjaž Hanžek je namreč s svojim delovanjem in še posebej z včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri je predstavil ugotovitve svojega Urada ob pregledu zapisov operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Postojna, iz katerih je jasno razvidno nezakonito spremljanje družine Strojan in njenih obiskovalcev v Postojni, dregnil v sam srž tistega, čemur pač ne moremo reči pravna in na principu ločenosti posameznih vej oblasti utemeljena država. Varuh je tako med drugim javno oznanil tudi sicer splošno znano resnico, pred katero pa si moralna večina živečih na Slovenskem tako zelo uspešno zatiska oči, da v domovini pač ne moremo govoriti o treh ločenih vejah oblasti, pač pa zgolj o eni. Tisti, ki je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah in si je nemudoma podredila tako izvršno, zakonodajno in sodno plus pogojno še četrto, nadzorno vejo oblasti, v katero pa se pravzaprav uvrščajo zgolj še idealistični pripadniki novinarskega ceha.

Matjaž Hanžek je seveda ugotovitve svojega urada, in sicer da je policija brez zakonsko zahtevanih sodnih nalogov spremljala ljudi, prav dobesedno po črki zakona naslovil na ponovno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, katere politični profil je zaradi udejstvovanja na zadnjih predsedniških volitvah in podpore posameznih političnih strank pravzaprav identičen političnemu profilu aktualne oblasti. Zato tudi Matjaža Hanžka ne preseneča, da tožilstvo tako počasi in brez kake velike vneme vlaga vsaj obtožnice zaradi - tudi na televiziji prikazanih kaznivih dejanj - rasne nestrpnosti do na Slovenskem živečih Romov, kar je podvlekel z besedami, da tožilstvo pogosto ravna v skladu z željami politike. Kar pa seveda le ni tako zelo za lase privlečeno, kot so to poskusili v odgovoru Hanžkove navedbe prikazati na Vrhovnem državnem tožilstvu, iz katerega opozarjajo, da se jim ne zdi verjetno, da bi varuh, ki je tako pomembna institucija pravne države, dajal tako neodgovorne izjave, saj naj bi državno tožilstvo delalo po ustavi in zakonih in ne po kogaršnjemkoli diktatu.

Če je to res, potem bomo morali biti v naslednjih mesecih priča pravemu notranjepolitičnemu pretresu, saj ni oblasti v kolikor toliko normalno demokratični urejeni državi, ki bi brez posledic prestala takšno zlorabo policijskih pooblastil, kot smo ji priča ob razkritju tajnega spremljanja družine Strojan in njenih obiskovalcev v Postojni. Toda bržkone se bomo še enkrat znova prepričali, da ne o Sloveniji in ne o njeni aktualni oblasti, kot o normalno demokratični in na ločenosti vej oblasti utemeljeni, pač ne moremo govoriti in da je kaj malo verjetno, da bi tako denimo kot v Belgiji, kjer je že dan po pobegu pedofila iz zapora notranji minister ponudil odstop, kaj podobnega prišlo na misel tudi domačemu notranjemu ministru Dragutinu Mateju. Kajti če so imenovanja vodstvenih struktur na državnem tožilstvu podrejena razmerju vladnih političnih sil državnega zbora, je imenovanje prvega človeka domače policije, trenutno je to generalni direktor Jože Romšek, direktno podrejeno ministru za notranje zadeve.

Hanžkovo razkritje tajnega policijskega nadzora družine Strojan in njenih obiskovalcev mimo zakona in brez za to nujnih sodnih nalogov, tako glede na številne druge tovrstne primere iz sodobne slovenske poosamosvojitvene zgodovine, niti ni ne vem kako usodno. Pravzaprav bi lahko rekli, da ne gre za nič kaj posebno novega, saj ima denimo domača policija že kar nekaj časa narejene sezname varnostno zanimivih ljudi, katerim vsakič, ko naj bi se v državi dogodile kakšne ulične demonstracije zoper ta vladajoči režim, donijo telefoni in jih na stalnih naslovih obiskujejo kriminalisti, ki potem v pomanjkanju boljših idej zastrašujejo celo njihove starše. Toda verjemite, to ni na tej strani Alp res nič nenavadnega, le trobila domačega množičnega diskurza in ne četrta nadzorna veja oblasti o tem bolj nerada poročajo.

Bolj usodno je, in prav v tem se zrcali vsa ta labodji spev odhajajočega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, da je ta naposled le brez dlake na jeziku povedal, kako s pravno državo in ločenostjo posameznih vej oblasti v tej državi tudi dejansko je. Torej, da pač ne moremo govoriti o več med sabo ločenih in neodvisnih vejah oblasti, če pa sta si že tako ali tako popolnoma istemu vodji podrejena zakonodajna in izvršna veja oblasti prisvojili tudi pravico do imenovanja vodstvenih struktur tretje, za pravno državo ključne sodne veje oblasti.

Matjažu Hanžku je tako zgolj za čestitati, ker si je iz mesta varuha človekovih pravic drznil javno priznati, da navodila o ravnanju policije iz zapisov operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Postojna jasno kažejo, da so ta prišla najmanj iz Generalne policijske uprave in še da je mnenja, da za njimi stojita vlada in notranji minister. Ker pa je tudi imenovanje samega varuha človekovih pravic povsem direktno odvisno od dvotretjinske politične podpore v Državnem zboru, pa je hkrati povsem jasno, da takšnega varuha, kot je bil odhajajoči Matjaž Hanžek, v Republiki Sloveniji mogoče nikoli več ne bo, saj nad zlorabami drugih vej oblasti nikakor ni imuna niti sedanja parlamentarna opozicija.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z labodjim spevom poslavljajočega se varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka in domače neobstoječe pravne države v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>