Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 28. 1. 2007 ob 14h: Kaj je divja jaga? (2768 bralcev)
Nedelja, 28. 1. 2007
Peter



V prvi izmed novega cikla oddaj Divja jaga, ki bodo odslej na sporedu vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 14h, bomo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni divja jaga.

Primernejši čas za predstavitev tega fenomena bi bil sicer skrivnostni čas okoli „zimskega kresa“ ali „dvanasterih noči“, tj. čas od božiča do sv. treh kraljev, a tedaj pričujoča oddaja ni mogla na radijski program.

Čas, ko „staro“ sonce odmre in se „novo“ rodi, je bil za indoevropska ljudstva skrivnosten čas, ko oblast prevzamejo demoni in se jim morajo ljudje zahvaliti za dobrote, ki jim jih podarja narava. Divja jaga je ime za trume skrivnostnih bitij, ki v teh nočeh s strašnih hruščem vihrajo po nebu. Vanjo je verovalo prebivalstvo zahodnih slovenskih pokrjin z nemško soseščino, zato etnologi divjo jago že dolgo povezujejo z obhodi germanskega divjega lovca Wodana. Tako je na Pohorju divjo jago gonil podobni „divji lovec“ ali Šent, na Koroškem pa velikanski „ponočni mož“, ki mu je sledil trop psov. V tržiški pripovedki nastopa Zlata baba, ki je pod nebom preganjala orle, kače in podobne živali. Tako žensko bajno bitje ponekod poznajo tudi kot „Pehtro babo“ ali „jago babo“. Na Gorenjskem, od koder bo tudi kratek primer, ki ga bomo poslušali, naj bi se divja jaga prikazovala kot velik trop psov za katerimi teče šepast mož s sekiro v roki. Ta psom zaukaže kam morajo teči in koga morajo raztrgati, kdor pa se psom ubrani, tistega mož s sekiro poseka. Kogar divja jaga dohiti se pred njo lahko ubrani tako, da se vrže v levo ali desno kolesnico na vozni poti ali pa se prekriža in stopi vstan ter obmiruje.

Podoben nasvet je od svoje matere dobil tudi slavni kranjskogorski pravljičar Peter Jakelj – Smerinjekov, ki je divjo jago na kratko omenil tudi med pripovedovanjem pravljic, ki ga je sredi 50-let posnel etnolog Milko Matičetov.

Ob tem naj opozorimo na krščanske primesi, ki so se ščasoma pojavile v tem poganskem verovanju: demone in duhove mrvtvih so si ljudje začeli predstavljati kot duše nekrščenih otrok ali otrok, ki jih je dal pobiti Herod Veliki, z divjo jago pa so začele letati še čarovnice in, kot smo videli, tudi hudiči.

Oddajo je pripravil Peter Kus. Nastala je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU.



Komentarji
komentiraj >>