Dobro jutro, offropski pregled novic tedna so zaznamovali poskusi za oživitev procesa sprejemanja evropske ustavne pogodbe, energetska varčnost, enake možnosti za vse, odnosi med Slovenijo in Hrvaško ter nenazadnje tudi besedičenje domačega ministra Rupla.
Dobro jutro, offropski pregled novic tedna so zaznamovali poskusi za oživitev procesa sprejemanja evropske ustavne pogodbe, energetska varčnost, enake možnosti za vse, odnosi med Slovenijo in Hrvaško ter nenazadnje tudi besedičenje domačega ministra Rupla.
Slovenski prispevek na madridskem srečanju 18 držav, ki so že ratificirale evropsko ustavno pogodbo, je bil, da pri iskanju rešitve za oživitev tega procesa ni potrebno začeti iz nič. Izrekel ga je državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič. Pravzaprav pa je povzel skupno mnenje 18 zaletavih držav, ki sedaj pravzaprav ne vedo prav kaj početi z že ratificirano, a propadlo evropsko ustavo, saj so ji referendumski ne že izrekli državljani Francije in Nizozemske.
Zadržano je sklepom srečanja, da je to besedilo lahko izhodiščno gradivo, sicer pritrdila tudi francoska zunanja ministrica Catherine Colonna, ki pa je v isti sapi dodala, da lahko do skupne rešitve za obstali projekt Evropske ustavne pogodbe pridemo zgolj s soglasjem vseh 27 držav članic o novi različici končnega besedila. Ker pa naj bi s slovenske strani zgolj v državnem zboru ratificirano besedilo evropske ustave, med drugim odpravilo tudi soglasje kot princip odločanja v tako zelo zapleteno razširjeni Uniji, bo pot do končne različice besedila še dolga. Še posebej ker denimo v Pragi in Varšavi menijo, da je projekt skupne evropske ustave nekaj nepotrebnega.
So pa v glavnem štabu v Bruslju prepričani, da je potrebno tako državljane kot nosilce izvršilne oblasti v državah članicah vsake toliko animirati s kakim še posebej dobro zvenečim projektom. Eden takšnih je, da smo vsi mi sredi tedna energetske varčnosti. Samo geslo je še bolj zveneče, saj je med drugimi k udeležbi denimo prepričalo tudi domačega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Glasi se: Sodeluj na tednu varčne porabe energije in spremeni jutri. Kako naj on to naredi, je minister Vizjak izvedel na srečanju s komisarjem za industrijo Guentherjem Verheugenom. Vsem ostalim pa je na voljo 34 dogodkov na temo obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, na katerih sodeluje 44 interesnih skupin in 42 sponzorjev, ki tam pazijo, da energetske strategije komisije le ne postanejo preveč širokopotezno moteče za njihove dobičke.
Če je kaj sponzorskega denarja prispeval tudi ruski plinski gigant Gasprom ne poročajo, v bistvu pa zaradi evropske odvisnosti od ruskega plina za kaj takega pravzaprav ni kake velike potrebe. Je pa na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, namestnik predsednika uprave Aleksander Medvedev sveto obljubil, da dobave ruskega plina v Evropo ne bodo več motene. Glavni argument za to trditev, petletne pogodbe o tranzitu plina čez Ukrajino in Belorusijo, pa ni povsem prepričal komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa, ki je napovedal, da bo Unija naredila domačo nalogo in se pripravila na morebitne motnje v dobavi prav ruskega plina.
Za motnjo, pravzaprav pa pravi električni mrk za 10 milijonov Evropejcev v Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Italiji, Nemčiji in Španiji novembra lani pa je odgovorno nemško podjetje za prenos električne energije E.on. Tudi za to pojasnilo je zaslužen komisar za energetiko, res pa je, da mu je s pripravo poročila pomagalo Združenje za prenos električne energije. Rezultati poročila niso spodbudni, saj razgaljajo šibkosti evropskih električnih omrežij. Črna tema je ta samooklicano najrazvitejši del sveta zajela, ker podjetje E.on ni imelo ustreznega varnostnega sistema niti tehnične opreme, ker je to skrivalo pred drugimi konkurenti in ker se tako malo vlaga v zanesljivost evropskega električnega omrežja. Komisarju za energetiko Piebalgsu ni ostalo drugega kot da je še zarobantil, da bo podjetje E.on že plačalo za svojo napako.
Preveč različne pa so za nas evropske državljane provizije za poslovanje z bančnimi karticami. To je zaskrbelo komisarko za konkurenco Neellie Kroes, ki je med drugim tudi povsem hladno zatrdila, da je trenutna raven cen za kartice in medbančne storitve širom po Evropi neupravičena ter da banke potrošnike še dodatno nategujejo, ker dodatne nakupe njihovih storitev pogojujejo z vezavo proizvodov. S tem pa je prehajanje potrošnikov od ene do druge banke praktično onemogočeno.
Tudi uveljavljene omejitve za pretok delovne sile, ki iskalcem dela v povezavi še vedno ne dopuščajo prostega prehoda nacionalnih meja, pa so zaslužne za podatek, da je brezposelnost v Evropski Uniji decembra lani v primerjavi z mesecem poprej ostala nespremenjena. Na skupni ravni še vedno znaša 7,6 odstotka, kar je več kot dvakrat več kot na Daskem, kjer je 3,2 odstotna, a še vedno ne dvakrat tolikšna, kot jo beležijo na Poljskem, kjer je aktivnih, a neuspešnih iskalcev zaposlitve 12,8 odstotka. Domača uradna stopnja brezposelnosti pa je decembra lani po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat ostala 5,4 odstotna.
Je pa za nekaj več evro vzhičenosti poskrbel podatek, da se je v članicah območja evra, kamor od 1.1. sodi tudi domovina, brezposelnost znižala za 0,1 odstotka in je bila decembra lani 7,5 odstotna. Vzrok za vznesenost pa naj bi bil v tem, da je to najnižja raven brezposelnosti od leta 1993. Razlog več, da so finančni ministri Unije domačega kolega Andreja Bajuka tako obmetavali s čestitkami za gladko uvedbo evra. Kako je ta potekala, je Evropska komisja tudi predstavila v posebnem sedem stranskem poročilu. V tem pa vseeno ugotavlja, da do splošnega porasta cen ni prišlo, so se pa dvignile cene v lokalih in restavracijah ter pri manjših ponudnikih storitev.
Ob zaslužek pa bodo širom po Evropi tudi trgovci z mačjim in pasjim krznom. Za to so se enotno zavzeli kmetijski ministri držav članic. V odsotnosti polnomočno opravilnega ministra pa je skupnemu stališču, da je mačje in pasje krzno potrebno prepovedati na ravni povezave, ker nacionalni ukrepi pač niso zadostni, prikimaval kmetijski sekretar Gvido Mravljak.
Bolj žugal kot pa kimal pa je posebni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda. Ker pa so po njegovem mnenju najbolj šibke točke razvoja Hrvaške v letu 2006 prav mejni spori in odprta vprašanja, je zanje v veliki meri soodgovorna tudi Slovenija. In pri tem vladi Janeza Janše ne bo pomagala ne deklaracija o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU od januarja 2007 do junija 2008 in ne prenagljeno širokoustenje domačega zunanjega ministra Rupla, da pa novi demokratični vladi Srbije za obnovitev pogajanj o pridružitveno-stabilizacijskem sporazumu v Haag ne bo potrebno predati pobeglega generala Ratka Mladića. Tako to gre.
Komentarji
komentiraj >>