Nedelja, 4. 2. 2007
jizah
Dolenjski hitrogovorec, eden ljubljencev frekvence 89,3 in resnejše kritiške scene pri nas, član zasedbe Moveknowledgement in tekstopisec, katerega prvi dve plošči "Cesarjeva nova podoba (2003)" ter "Dobrodelni koncert ob koncu sveta (2005)", sta pomembno soustvarili alternativno in rapersko godbo trenutnega desetletja, je tokrat za mnoge nepričakovano izdal novo, sicer nezaloženo ploščo "Elixiryproslam". Gre za projekt, ki ga je N'toko s še nekaj drugimi glasbenimi kolegi posnel pred dvema letoma, nekateri posnetki so se izgubili, spet drugi pa sploh niso nastali na istem jam sessionu. Plošček posnet v angleškem jeziku, paradira med stone rockom, hiphopom, psihadelijo, eksperimentalo in še čim drugim ter N'toka pelje še veliko dlje od tipične raperske forme kot doslej. Največje presenečenje pa je verjetno sama pojavnost te plošče, saj je N'toko praktično samoukinil, razpustil svoj koncertni bend, ne nastopa nikjer in je popolnoma v delu s svojo zasedbo Moveknowledgement, EP "Elixiryproslam" pa se je v podtalju znašel nepričakovano hitro, brez velikih napovedi in precej interno (v celoti!) ...
Pisati o enem najbolj produktivnih, plodnih in vitalnih glasbenikov slovenske alternativne scene v zadnjih letih je po malem nehvaležno, saj je njegov (r)evolucijski proces in spreminjanje glasbenih obrazcev in vzorcev. Vpogled v njegovo zgodovino kaže, da je od leta 2003, ko je drugič postal državni prvak v raperskem besedičenju iz glave oz. freestylanju peljal, svojo glasbeno pot peljal vsaj dvoplastno. Prvi in poglavitni del njegove kariere je delo v skozi časovni prerez gledano, vedno manj članski zasedbi Moveknowledgement, v kateri ravno sedaj, pred izdajo njihovega tretjega skupnega albuma, najdemo le še pet članov, pred leti pa se je skupina kitila tudi z desetimi člani. Z Moveknowledgementi je N'toko tako posnel dve plošči, in sicer »Sun Sun« leta 2003 ter »Ant People«, ki datira v leto 2005. Vzporedno s tem je N'toko v domačem, slovenskem jeziku peljal samostojno pot, s katero je s svojimi izvrstnimi besedili, postal sinonim za pisanje odličnih besedil v materinem jeziku. Njegova albuma »Cesarjeva nova podoba« iz leta 2003 ter »Dobrodelni koncert ob koncu sveta«, izdan leta 2005, sta že kazala večji N'tokov odmik k iskanju samega sebe, glasbe, ki mu pravzaprav najbolj ustreza. Prvenec je bil s svojimi zmedenimi, kaotičnimi beati in tipično rapersko obarvani besedili pravi raperski album, medtem ko je pri drugem albumu N'toko kompletni album posnel s svojo zasedbo in s svojo alternativo, rahlo eksperimentalno držo od poslušanja odvrnil del striktne raperske publike, vse bolj pa so nanj prisegali tisti, ki jih pri glasbi najbolj zanimajo besedila in njihov »message«.
Vsled vsega že povedanega in dejstva, da se je N'toko, razen kot MC na raznih drum'n'bassih ter deček za vse na premnogih improvizacijskih sessionih, kjer spušča efekte, nenavadne krike in še marsikaj drugega, popolnoma odpovedal živim nastopom s svojo skupino oz. kot N'toko, ki ima za seboj dve precej uspešni raperski plošči, lahko rečemo, da je bila izdaja EP-ja »Elixiryproslam« veliko presenečenje. Njegova delna samoukinitev nam kljub temu, da smo nekateri vedeli, da je N'toko skoraj vzporedno z nastajanjem albuma »Dobrodelni koncert ob koncu sveta« posnel še dve stvaritvi, eno v duetu z Galom Gjurinom in drugo z ekipo prekaljenih glasbenih mačkov, ni prinašala slutnje, da bo del tega materiala nekoč res ugledal del sveta. No, pa se je zgodilo. Material z Galom Gjurinom sicer zaenkrat še ostaja zapakiran v neznanem in neslišnem kotičku, tisti drugi, posnet z živim bendom pa je vendarle ugledal luč sveta, a žal ne v celoti. Približno polovico vseh stvaritev se je izgubilo skupaj z delom pokvarjenega DVD-ja na katerem so bili shranjeni posnetki, pet pa jih je le preživelo in se znašlo na tem ep-ju. K tem petim posnetkom pa je N'toko dodal še dva doma, v svoji sobi, na avdio kaseto posneta komada, enega pa je soustvaril s klaviaturistom skupine Moveknowledgement, Miho Šajino.
Glavnina materiala je bila posneta v škofjeloškem studiu »Resnevem« pred slabima dvema letoma in je plod skupne improvizacije N'toka s svojimi glasbenimi kolegi, med katerimi so se znašli Bor Zakonjšek na bobnih, Dejan Slak na basu, Žiga Rangus na kitari, Miha Šajina na klaviaturah, Dejan Lapanja na drugi kitari in Gal Gjurin, ki se je gibal po različnih drugih inštrumentih. Ta material zveni najbolje, pozna se mu, da je nastal v resnem studiu in da so skladbe doživele tudi resen mix in mastering. Gre za N'toko izlet v svet raznih glasbenih žanrov, s katerimi se je dotlej soočal povečini na jam sessionih in ki združuje estetiko hiphopa z mnogimi drugimi glasbenimi zvrstmi, najbližje katerim bi bili lahko psihadelija in eksperimentala. Z glasbeniki so se dogovorili v kakšnih okvirih naj bi stvar približno tekla in stvar tudi posneli. Od skladbe do skladbe se čuti N'toko iskanje v različnih glasbenih smereh, začetek je precej rockerski oz. stone-rockerski, nadaljevanje pa nas studijskih posnetkov pa nas popelje skozi nekakšno živo hiphopersko formo, le da bobni niso hiphopersko izpostavljeni. Peti komad se znajde nekje v svetu porno beatov, lounga in lahkotnega jazza, skratka glasbe iz šestdesetih oz. sedemdesetih let, le da ji je dodan »downtempo« vokalni hiphop. Sledi popolen, neritmičen noise, ki tudi zaključi ploščo z naslovnim komadom »Elixiryproslam«. Ravno zadnja dva studijska komada še najbolj izražata iskanje N'toka, saj se tam dejansko pelje po svetu dretja, noisa, skladba pa nima ne besedila, ne zgradbe, ne forme, temveč je pravi pravcati impro komad, kjer vsak od igrajočih glasbenikov najde trenutek zase, vsi skupaj pa raziskujejo različne glasbene vzorce. Vsem neljubiteljem improvizacijske, psihadelične in eksperimentalne glasbe, vsaj zadnjega komada ne priporočam, ostali pa si ga lahko mirne duše privoščite večkrat. Skupek studijskih posnetkov bi lahko našli nekje med eksperimentalnimi projekti Mika Pattona, sledenju japonske eksperimentalne intenzivnosti, po drugi strani pa bi v njih lahko našli tudi zvoke sodobnih rockerskih skupin, kot je recimo Yeah Yeah Yeahs, ki se v mislih prikrade ob poslušanju uvodnega komada ali recimo zgodnje stoner rockerje, kot so recimo Kyuss ali recimo Boris. Po drugi strani pa glasba visi na robu eksperimentalnih jazzerjev, kakršen je recimo John Zorn.
Ostale tri skladbe so precej drugačne in nikakor ne sovpadajo s tem, kar nam ponuja ostali album. Pri dveh v N'tokovem domu posnetih skladbah gre namreč za nekakšno akustično popotovanje z mešanjem akustičnih zvokov in rapa. V svetu bi kaj podobnega lahko iskali v glasbenem izrazu Becka ali morda kakšnih ameriških sodobnih folkerjev, kot je recimo Devendra Banhart. Zanimivost teh dveh skladb je, da sta bili posneti na avdio kaseto, avtor pa tega noče prikriti, temveč se ob koncu skladb celo sliši zvok predpotopne stop tipke, kakršnih smo bili vajeni pri starih kasetofonih, seveda pa ne izostane niti prijeten kasetni šum. Preostala kompozicija »Robot Power!« pa je posneta skupaj z Mihom Šajino in prinaša precej preprosto kitarsko rockersko, spet morda nekoliko Beckovsko melodiko, h kateri se previdno vklaplja tudi zvok korga.
Posebno poglavje so besedila, pri katerih N'toko niha od popolnoma direktnih in preprostih, do precej abstraktnih, rahlo nerazumljivih besedilih, v katerih znova našemo njemu očitno priljubljeno pasmo zlatih prinašalcev, precej samorefleksivnih besedilih, ne manjkajo tudi izjave v stilu »Everybody Wants To Be Hitler«. Besedilno se tokrat ne spušča tako globoko v družbeno kritiko, temveč se naslanja na rahlo nepregledno besedilnost z improvizacijskih, deloma freestylerskih form, v njih pa najdemo tudi izvenzemeljsko konotacijo, ki je razvidna že z naslovov skladb.
Pri epju se pozna starost posnetkov, saj trenutno N'toko rapa veliko bolj agresivno, vsekakor pa ob primerjavi njegovih albumov lahko ugotovimo, da se je stilsko z izjemno podkovanega in skoraj nerazumljivo hitrega raperja, skozi leta spremenil v veliko počasnejšega in umirjenejšega ter bolj artikuliranega raperja. Album »Elixiryproslam« je v kompletu odrapan v angleškem jeziku, na njem pa se poznajo vplivi N'tokovega večplastnega spremljanje glasbenih praks, od japonske eksperimentale, do psihadeličnih, noiserskih, rockerskih vsebin, katere baza pa se še vedno najde v estetiki hiphopa, saj N'toko vokalno ostaja predvsem raper in ritmično govori tudi tokrat, ko mu glasbene podlage tega skorajda ne dopuščajo in v sebi ne nosijo ritmike, kar je v svetovnih raperskih okvirih prava redkost. Tudi sicer bi v svetu težko našli primerjavo tega kar počne N'toko, ko prvinski hiphop združuje z ameriško folkersko melanholijo, z otožnimi akustičnimi vzorci ter vsebimi omenjenimi glasbenimi zvrstmi. Največja moč, lahko pa tudi nemoč N'toka pa se skriva v tem, da venomer zapusti stvari, ki jih izpopolni, pripelje na nek visok nivo, nato pa se od teh stvari skoraj popolnoma distancira, kot so recimo hitro rapanje, do perverznosti tehinčno izpopolnjeno dihanje ali freestylanje. Poskus združevanja abstraktnega hiphopa, pri katerem se zdi, da se za vsako ceno odmika od tipične hiphoperske forme, pa nam morda tudi zaradi tega, ker je plošča sestavljena iz treh različnih časovnih okvirov snemanja in različnih iztočnic, ne prinaša kompaktnost in je žal popolnoma nekoherentna, kot, da bi poslušali kompilacijo. S sprejemanjem te glasbe, ki je nekakšen off projekt N'tokovega ustvarjanja, bo imelo najbrž njegovo dosedanje poslušalstvo precej težav, vendar se zdi, da je N'toko naredil to kar ga je že dolgo težilo in je s to paleto različnih glasbenih zvrsti dokončno odrinil iz okvirov tipičnega hiphopa. Kot zanimivost lahko dodamo še to, da je N'toko CD-je porisal sam, kar pomeni, da ima vsak svoj lastni, drugačen izvod, kar pri tem nekonvencionalnem glasbeniku niti ni čudno. Za potrpežljive poslušalce pa še playlista: »Off Tune«, »Why Aren't U Turning Into A Robot? Pt. 1«, »Why Aren't U Turning Into A Robot? Pt. 2«, »Maddonna«, »Fresh«, »Rocketeer«, »Robot Power!« ter »Elixiryproslam«. Album lahko naročite na www.ntoko.si ali ga kupite v Gali Hali.
Komentarji
komentiraj >>