... EU z zalivskimi državami o liberalizaciji medsebojnega trgovanja ...
... Pfizer prisiljen prekrstiti Viagro na Kitajskem ...
... začetek sojenja agitatorju odcepitve naftno bogatega predela Nigerije ...
... Zoki žical Janšo za izostala proračunska denarna sredstva ...
NAPOVEDNIK
Ste se kdaj vprašali, iz česa se dela vodka? Tradicionalno iz krompirja in ječmenovih zrn. Proizvede pa se jo lahko tudi iz alternativnih surovin, recimo sladkorne pese ali grozdja. Večletni spor med članicami Evropske unije, proizvajalkami vodke je sprožila Evropska komisija, decembra 2005 s predlagano reformo ureditve etikiranja žganih pijač. “Le tradicionalno proizvedena vodka na bazi krompirja ali ječmena je tista prava”, so prepričani slovanski evroparlamentarci, vse ostalo je navaden plagiat. S tem se ne strinjajo Nemci in Finci, saj je po njihovem mnenju vodka, pridelana iz sladkorja, prav tako vredna svojega imena. Popolnoma proti etikiranju, ki naj bi povzročalo le neenakost proizvajalcev in vnašalo zmedo med kupce, pa so Britanci, Irci ter nekatere sredozemske države.
Vse pa kaže, da bo spor v pravem evropskem duhu kmalu rešen. Na vidiku je namreč predlog nemškega poslanca v Bruslju, Horsta Schnellhardta, o dvojnem etikiranju, ki je sila preprosto. Vse vodke ostanejo deklarirane kot vodke, s to razliko, da steklenica, pridelana iz drugih surovin kot so krompir, ječmen ali sladkor, dobi temu primerno dodatno oznako, na kateri bi bili navedeni ostali substituti.
Evrokompromisu navkljub pa je na obzorju nov konflikt z čezoceanskim velikim bratom ter južno Afriko, ki se z etikiranjem absolutno ne strinjata, saj bi to oviralo prodajo nujnih proizvajalcev. In kaj na vse to poreče mati dragocene vode, kot jo ljubeče imenujejo Rusi? Nič, kar je presenetljivo, glede na to, da gre za gospodarsko panogo, iz katere so se med drugim financirali vesoljski poleti Sputnik in delovanje vesoljske postaje Mir, v zadnjem času pa naj bi se nemajhni profiti namensko kanalizirali za okupacijo Čečenije.
Berete OFF program na pivo in vino še vedno prisegajočega Radia Študent.
OFF
Nemška kanclerka in predsedujoča Evropski uniji Angela Merkel je na obisku v Rijadu v okviru turneje po državah, ki mejijo na Perzijski zaliv, ocenila, da tako na strani unije kot na strani šestih zalivskih držav obstaja politična volja za skorajšnjo sklenitev pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu. Pogajanja z Bahrajnom, Kuvajtom, Omanom, Združenimi arabskimi emirati in Savdsko Arabijo so bila prekinjena lansko poletje, znova pa naj bi se začela še ta mesec. Naj pripomnimo, da medtem, ko so medkulturnemu dialogu lahko posvečene ločene mednarodne konference, tematska leta Združenih narodov ali državniški vrhovi, iskanje skupnega ekonomskega jezika očitno ne more biti problematično. Moti le, da je ekonomija vedno prva.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner ter visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bodo v Moskvi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljali o prihodnjem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med unijo in Rusijo, predvsem o energetskih odnosih in zapletu z ruskim embargom poljskega mesa. Na dnevnem redu pa je tudi Ahtisaarijev predlog za opredelitev statusa Kosova, ki mu Rusija nasprotuje.
Pfizerjeva Viagra se je do zdaj na Kitajskem tržila pod imenom Wei Ge, kar v prevodu pomeni “silni brat”. Težava je, ker sta pred ameriškim farmacevtskim gigantom sredstva za reguliranje impotence z istim ali podobnim imenom registrirali dve kitajski družbi. Sodišče v Pekingu je zato Pfizerju naložilo spremembo imena modre tablete.
Osemdesetim januarskim žrtvam kolere v kongoškem pristaniškem mestu Pointe-Noire bodo očitno sledile nove. Bolezen je dosegla prestolnico Brazzaville. Zaenkrat so uradno potrjene 4 smrtne žrtve, 10 oseb pa je okuženih. V največji bolnišnici srednjeafriške države je na voljo le ena karantenska soba s šestimi posteljami, zdravstveno osebje pa naj ne bi bilo izurjeno za obravnavo izbruha kolere epidemičnih razsežnosti. Organizacija Zdravniki brez meja zaradi velike možnosti nadaljnje širitve bolezni kopiči opremo za postavitev karantenskega šotorišča.
Zaradi relativno kakovostnih sistemov oskrbe s pitno vodo in vzdrževanja čistoče, v zahodnem svetu kolere skoraj ni več. Eden zadnjih večjih izbruhov na evropskih tleh je bil v Hamburgu, leta 1892, v ZDA pa v letu 1911. Močneje pa je bolezen razširjena na Daljnem vzhodu in v Afriki, kljub temu, da so na voljo učinkovita cepiva. Primere okuženosti je potrebno po mednarodnem sporazumu prijavljati in karantenizirati. Vseeno pa je bilo med januarjem 1991 in julijem 1995 na zahodni polobli prijavljenih 1.100.000 primerov in 10.453 smrti zaradi kolere. Kólera je nalezljiva črevesna bolezen. Povzroča jo bakterija Vibrio cholerae, ki se prenaša z okuženo vodo ali z uživanjem premalo kuhanih morskih živali, posebno školjk ali rakov. Če se bolezni ne zdravi, je smrtnost, ki nastopi predvsem zaradi dehidracije med 50 in 80 odstotna.
V nigerijski prestolnici Abuja se začenja sojenje Mudžahidu Dokubi – Asariju, ki se je leta 2005 zavzemal za odcepitev z nafto naphane delte reke Niger od matične države. Odkar je Asari za rešetkami v naftno najbolje založeni afriški državi ne mine mesec brez napada na ploščadi ali ugrabitev naftnih delavcev. Gverilske akcije so tako lani nigerijske naftne prihodke oklestile za 4 milijarde dolarjev oziroma petino celotne proizvodnje. Povod za Asarijevo agitacijo k odcepitvi je nepravična distribucija prihodkov, saj velika večina prebivalcev ob Nigru živi v revščini.
Slovenija se z zalogami energentov ne more pohvaliti. Lahko pa se pohvali z zavidljivo gosto populacijo rjavega medveda. Ministrstvo za okolje in prostor je pred dnevi napovedalo, da bo letos odstreljenih rekordnih 106 kosmatincev, saj naj bi se ti izdatno namnožili. K temu naj bi pripomogla tudi mila zima, ki živalim ni dovoljevala redne hibernacije, pač pa nadpovprečno stopnjo prokreacije.
Napoved je med okoljevarstveniki že sprožila val kritik. Predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Stanko Valpatič se z odločitvijo ne strinja.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Pogajalske skupine za sklenitev dogovora med državo in Ljubljano, vezane na zmanjšanje proračunskih sredstev, do katerega bo prišlo po novem zakonu o financiranju občin, bodo do 10. marca pripravile usklajene rešitve, takrat pa se bosta ponovno sešla Janez Janša in Zoran Jankovič. Odločila se bosta bodisi za podpis prve faze dogovora bodisi za nadaljevanje pogajanj do zaprtja vseh odprtih vprašanj. Jankovič je bil po srečanju optimist, kljub temu, da s podžupani niso dobili nikakršnih finančnih zagotovil. Pogajanja se bodo nadaljevala v treh pogajalskih skupinah, ki jih bodo vodili ministri ali državni sekretarji na vladni in podžupani na mestni strani.
ODPOVED: OFF INFO sta podpisala gušterka Tanja in Lan.
Komentarji
komentiraj >>