Green on Red (3772 bralcev)Sreda, 7. 2. 2007
outlaw
Prva sreda v februarju je čas za posebno oddajo Moč pesmi v okviru oddaje Izven zakona. Tokrat spomin na zasedbo Green on Red.
1. CD little things in life, 15 (jennings) ARE YOU SURE HANK DONE IT THIS WAY green on red 6.17
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
Tole je posebna oddaja Moč pesmi, vsako prvo sredo v mesecu v okviru oddaje Izven zakona na vašem in našem neodvisnem Radiu Študent. Pozdravljava vas Milko Poštrak in Jure. Nocoj se posvečamo spominu na zasedbo Green on Red, predvsem na njenega osrednjega ustvarjalca, pisca pesmi Dana Stuarta. Nisem si mogel kaj, da ne bi oddaje začel z njihovo izvedbo manifestne klasike o stanju v country glasbi, ki jo je napisal en od izvirnih outlawjev ali izobčencev ali izven zakona, Waylon Jennings, pesmi z naslovom Are You Sure Hank Done it this Way, Ste prepričani, da je Hank to počel na ta način? Hank Williams, seveda. Ta pesem je, kot kajpak veste, spoštovane poslušalke in poslušalci, avizo naše redne sredine oddaje Izven zakona. Predvsem zaradi njenega sporočila: »To je ista stara pesem, odigrana z basom, goslimi in kitaro, torej, začnimo od tu. Svetleča oblačila in novi bleščeči avtomobili, tako je že leta. Potrebna je sprememba.« Potrebna je bila sprememba v ustaljenem glasbenem mestu Nashvillu. O tem je pel Waylon Jennings konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih, družno z drugimi outlawji, ki so bili Tompall Glaser, Willie Nelson, Merle Haggard, Johnny Cash in drugi, uveljavljeni in spoštovani izvajalci ter ustvarjalci, ki pa so predstavljali svojevrsten odgovor na ustaljenost znotraj sredinskega toka. Zanimivo je, da je to pesem Dan Stuart odigral na nekem koncertu skupine Green on Red pred koncem njenega delovanja 7. aprila 1989 v klubu Town and Country. Takrat je bil v zasedbi od starih članov le še Chuck Prophet. A o tem več malo kasneje.
Ponavadi oddaje Moč pesmi, posvečene nekemu piscu pesmi, ne začenjam s priredbo pesmi ki jo je napisal nekdo drug, vendar menim, da sem tokrat imel dovolj utemeljene razloge za to potezo. Ne le, da je omenjena pesem tako označevalna, da jo imamo za avizo oddaje Izven zakona, pomenljiva je tudi v okviru zasedbe Green on Red. Tudi dejstvo, da jo je Dan Stuart izvajal - ali vsaj na nosilcu zvoka objavil - v zadnjem obdobju svojega delovanja, je po svoje zanimivo. Skupina Green on Red namreč predstavlja spremembo v okviru ameriškega punka in hard cora in ne v okviru country glasbe. Kljub temu je bila omenjena pesem v nekem trenutku dobra označba tudi za početje skupine Green on Red.
Skupina je z delom začela konec sedemdesetih let, takrat še pod imenom Serfers, v rodnem Tucsonu v Arizoni. V tistem času so bili predskupina tako znanim hard core in punk zasedbam, kot so Black Flag, Fear, The Subhumans, D.O.A., X, Human Hands in podobne. Verjetno takrat še niso razmišljali, da bodo kasneje predstavljali spremembo v smislu navezave na izročilo countryja in podobnih prastarih ameriških izraznih oblik. Da bodo kasneje označeni kot glasniki ali napovedovalci tistega, kar so konec osemdesetih in v začetku devetdesetih, torej že v drugem obdobju delovanja zasedbe Green on Red, zastavili Uncle Tupelo, The Jayhawks in podobni. Torej tistega, kar je v devetdesetih eksplodiralo kot ena najbolj živahnih, dejavnih, strastnih in silovitih ameriških ustvarjalnih oblik znotraj rock and rolla, t.i. insurgent country, alt. country, roots rock in kar je še teh izrazov. Vse tisto torej, s čimer se programsko ubada oddaja Izven zakona od vsega začetka, kot naslednica Ameriške kozmične glasbe Janeta Webra iz prve polovice devetdesetih, preko Kozmikov do dandanes. O omenjeni zgodovini smo v minulih desetih letih že ogromno govorili, tudi v spominskih oddajah o začetkih sodobnega countryja v okviru Kozmikov in nato oddaje Izven zakona. Prav tako smo plošče skupine Green On Red, pa nato tudi Dana Stuarta, Chucka Propheta, Chrisa Cacavasa in drugih, v teh in v drugih oddajah na našem in vašem radiu že sproti poslušali. Tudi plošče skupine Dream Syndicate in njenega vodje Steva Wynna, ki je bil en od bolj zaslužnih za prodor ali vsaj za eno od snemalnih pogodb za zasedbo Green on Red. Vemo tudi, da sta Steve Wynn in Dan Stuart s sodelavci pod imenom Danny and Dusty objavila album Lost Weekend, ki je klasika svoje vrste. In naj kot zanimivost zdajle omenim še, da je bila prva samostojna plošča Dana Stuarta po razpadu Green on Red 1992. leta, album s pomenljivim naslovom Retronuevo, objavljen 1994. leta. Menda vam pomena skovanke retronuevo ni treba posebej razlagati.
Nocoj se bomo torej v oddaji Moč pesmi spomnili početja Dana Stuarta in zasedbe Green on Red in to ne toliko z že znanimi pesmimi in posnetki, ki smo jih v minulem desetletju ali dveh že sproti poslušali, temveč s pomočjo zbirke What Were We Thinking? Kaj smo si mislili?, objavljene enkrat konec devetdesetih let pri neki avstralski založbi. Na zbirki so do takrat neobjavljeni posnetki zasedbe Green on Red od začetka do 1987. leta, torej celotnega prvega obdobja. Zakaj sem se ravno sedaj odločil, da se spomnimo teh posnetkov? Zato, ker sem od takrat, torej od 1997. leta, ko je zbirka izšla, čakal na napovedani drugi del te zbirke, ki bi naj na enak način pokril drugo obdobje. Nič ne kaže, da bi se to kdajkoli zgodilo. Še več, Dan Stuart se je menda – po dveh samostojnih ploščah, ob Retronuevo še Can o'Worms iz 1995. leta – za vselej umaknil iz glasbenega dogajanja. Pred časom ni sprejel niti ponudbe Sida Griffina, še enega označevalnega ustvarjalca te vrste, svoj čas, kot seveda veste, v zasedbi Long Ryders, torej Dan Stuart ni sprejel niti njegove ponudbe, da bi sodeloval pri ponovni združitvi ustvarjalcev, ki so delali v projektu Danny and Dusty. Najprej se je v devetdesetih preselil v Španijo, medtem pa je že nazaj v rodnem Tucsonu, kjer je menda nazadnje pisal scenarije za filme, kot pravi Rich Hopkins, še en dobro nam znani ustvarjalec iz tega okvira. Torej očitno nima smisla čakati na kako morebitno novo ploščo Dana Stuarta, za zgodovinski spomin in za mlajše rodove poslušalk in poslušalcev pa bomo zdajle na kratko povzeli slavno zgodovino Green on Red.
Zasedbo, ki se je takrat imenovala Serfers, so 1979. leta v Tucsonu ustanovili Dan Stuart, Chris Cacavas za klaviaturami, in basist Jack Waterson. 1980. leta, ko je bil v zasedbi bobnar Van Christian, so, takrat še vedno imenovani Serfers, nastopili na neki lokalni radijski postaji, kjer so izvajali tudi pesem z naslovom Green on Red.
2. CD what were we thinking?, 1 (oni) GREEN ON RED serfers 2.48
Tale radijski posnetek izvedbe pesmi Green on Red skupine Serfers se je 1980. leta pojavil na lokalni zbirki KWFM On The Air založbe Art Attack Records. Konec tistega poletja se je Dan Stuart iz Tucsona preselil v Los Angeles, malo kasneje so mu sledili še ostali. Tam so jim svetovali, naj zamenjajo ime, tako so iz Serfersov postali Green on Red. Bobnar Van Christian se je vrnil v Tucson, Dan Stuart pa je v zasedbo povabil bobnarja Alexa MacNicola, ki je živel v isti hiši, kot oni, v tistem času pa je igral z Lydio Lunch. Njihov prijatelj, prej omenjeni Rich Hopkins, jim je posodil 1200 dolarjev, s katerimi so najeli studio in posneli pet pesmi, ki so jih 1981. leta objavili na rdeče obarvanem vinilnem Epju v nakladi 500 izvodov. Epja se je prijelo tudi ime Two Bibles. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je medtem zelo iskana zbirateljska rariteta. Na zbirki What Were We Thinking je zabeležen en posnetek s tega Epja, La Vida Muerta.
3. isti CD, 2 (oni) LA VIDA MUERTA green on red 4.01
1981. leta so Green on Red nastopili kot predskupina zasedbe Dream Syndicate. Pritegnili so pozornost Steva Wynna, ki mu je nato Dan Stuart dal posnetke, ki so jih naredili za dvesto dolarjev v njihovem prostoru za vaje. Tiste posnetke je Steve Wynn nato 1982. leta objavil pri svoji založbi Down There Records. Mi smo jih svoj čas že poslušali, zato jih bomo zdaj zaradi pomanjkanja časa preskočili. Omenjeni mini album, enostavno imenovan Green On Red, je tudi razmeroma zlahka dosegljiv, saj je 1992. leta francoska založba Demon Records na enem CDju objavila tisti mini album in album Gas Food Lodging. Steve Wynn je, kot sem prej že omenil, Danu Stuartu in zasedbi Green on Red priskrbel tudi snemalno pogodbo z založbo Slash, ki jo je v tistem času, 1982. leta, Wynnova zasedba Dream Syndicate zapuščala, ker je šla k velikanki A&M. Pri založbi Slash je 1983. leta izšla naslednja plošča skupine Green on Red, Gravity Talks. Poslušajmo naslovno pesem, vendar ne v izvedbi z albuma, temveč kot poskusni posnetek iz 1982. leta.
4. isti CD, 3 (oni) GRAVITY TALKS green on red 2.24
Gravity Talks, zgodnja različica pesmi, ki je 1983. leta dala naslov takratni plošči. !982. leta pa se je menda pojavila na neki japonski zbirki. 1983. leta, ob izidu albuma Gravity Talks, so šli Green on Red prvič v Evropo. V tistem času je neko obdobje z njimi igral še en glasbenik, Matt Piucci iz zasedbe Rain Parade. Mimogrede, tudi zasedbo Rain Parade sem imel v devetdesetih namen temeljiteje predstaviti v oddaji Izven zakona, pa tega takrat nikoli nisem storil. Enostavno nisem utegnil, tudi zaradi preveč burnega dogajanja. Mogoče bi lahko to sedaj naredil v okviru kake od bodočih oddaj Moč pesmi.
1982. leta se je pojavil nek koncertni piratski album zasedbe Green on Red. Tistega leta so se spoznali tudi s kitaristom Chuckom Billyjem the Kidom Prophetom. Tule imamo dva koncertna posnetka iz leta 1984, kjer že slišimo njegovo kitaro. Prvi je izvedba pesmi Cheap Wine z albuma Gravity Talks.
5. isti CD, 4 (oni) CHEAP WINE green on red 3.36
Cheap Wine, koncertni posnetek z nastopa skupine Green on Red v Evropi, ki ga je prenašala neka švedska radijska postaja. S tistega koncerta imamo na zbirki What Were We Thinking še dva posnetka, oba dveh pesmi, ki sta se kasneje pojavili na naslednji plošči skupine Green on Red, Gas Food Lodging iz 1985. leta. Prva je pesem Hair of the Dog.
6. isti CD, 5 (oni) HAIR OF THE DOG green on red 2.23
Album Gas Food Lodging je zasedba Green on Red objavila pri založbi Enigma Records. Na njem je tudi priredba Seegerjeve pesmi We Shall Overcome. Mi pa bomo zdajle poslušali še drugi prej omenjeni koncertni posnetek iz Švedske, pesmi Sixteen Ways, sicer s plošče Gas Food Lodging.
7. isti CD, 6 (oni) SIXTEEN WAYS green on red 3.53
Leto 1985 je bilo za zasedbo Green on Red izredno dejavno. Medtem so namreč podpisali za britansko založbo Phonogram in odpotovali v London, kjer so posneli pesmi za mini album No Free Lunch. Spotoma so imeli še nekaj radijskih nastopov. Na zbirki What Were We Thinking? sta zabeležena dva radijska posnetka iz tistega časa. En je posnetek nasploh drugje neobjavljene pesmi Mighty Fine Day.
8. isti CD, 7 (oni) MIGHTY FINE DAY green on red 3.07
Mighty Fine Day, pesem, v kateri že jasno slišite odmeve in navezave na country glasbo. Naslednja pesem, ki so jo Green on Red posneli 1985. leta na nekem radijskem nastopu v Evropi, je Down to the Bone. Drugo različico te pesmi najdemo na prej omenjenem albumu Danny and Dusty – The Lost Weekend.
9. isti CD, 8 (oni) DOWN TO THE BONE green on red 4.52
Verjetno ste slišale, spoštovane poslušake in poslušalci, da je Dan Stuart v pesmi Down to the Bone omenjal tudi britanskega pisca pesmi Richarda Thompsona, kako poje v mraku. Novembra 1985. leta so Green on Red objavili mini album No Free Lunch, ki mu je bila na kaseti, kasneje tudi na CDju, dodana trinajstminutna izvedba blues klasike Howlina Wolfa, Smokestack Lightning. Na albumu je tudi priredba pesmi Funny How Time Slips Away Willieja Nelsona. Omenjeni album je na CDju izšel tudi v obliki skupaj z naslednjo ploščo The Killer Inside Me iz 1987. leta. V tisti različici ni posnetka Smokestack Lightning, temveč so štiri pesmi, sicer z B strani malih plošč iz tistega časa. Mi bomo obe redni plošči, No Free Lunch in The Killer Inside Me, preskočili, saj ju dovolj dobro poznamo. Poslušali pa bomo pesem Broken, sicer z B strani male plošče Clarkesville, vendar spet ne v tisti uradni različici, temveč kot poskusni posnetek iz 1986. leta. Broken.
10. isti CD, 10 (oni) BROKEN green on red 4.01
Konec 1985. leta je skupino zapustil bobnar Alex MacNicol, zamenjal ga je Keith Mitchell, v novi postavi pa so 1987. leta z znanim producentom iz Memphisa, Jimom Dickinsonom, posneli album The Killer Inside Me. Pred tem so 1986 naredili več poskusnih posnetkov, ki se pojavljajo na zbirki What Were We Thinking. Zaradi pomanjkanja časa jih bomo večino zdaj pač preskočili. Poslušajmo le dva, ki se kasneje ne pojavita na nobeni redni plošči Green on Red. Najprej Out the Back Door.
11. isti CD, 12 (oni) OUT THE BACK DOOR green on red 3.14
Še en drugje in v drugi obliki neobjavljen poskusni posnetek je pesem Oh Carolyn.
12. isti CD, 14 (oni) OH CAROLYN green on red 4.59
Na zbirki What Were We Thinking so še štirje poskusni posnetki iz 1987. leta, neposredno pred snemanji albuma The Killer Inside Me. Tudi ti posnetki se kasneje na albumu niso pojavili. Poslušajmo vsaj enega od njih, Illinois Central.
13. isti CD, 16 (oni) ILLINOIS CENTRAL green on red 3.08
The Killer Inside Me je svojevrstni labodji spev izvirne zasedbe Green on Red, ki jo je vseskozi, skoraj celo desetletje, sestavljalo jedro Dan Stuart, Chris Cacavas, Jack Waterson in pridruženi član Chuck Prophet. Zanimivo je, da je Jack Waterson kasneje, po razpadu, enkrat v devetdesetih izjavil, da je mislil, da bo zasedba Green on Red obstajala večno, kot Grateful Dead. Vsekakor ustrezna primerjava, ne? Vendar se to ni zgodilo. Po albumu The Killer Inside Me so se odpravili na turnejo, po njej so počivali, nato pa je 1989. leta Dan Stuart k snemanju naslednje plošče povabil le Chucka Propheta. Lahko si predstavljate, kako prizadeta sta bila vsaj Chris Cacavas in Jack Waterson. Dan Stuart in Chuck Prophet sta, s še par drugimi glasbeniki, nato posnela albume Here Comes The Snakes, This Time Around, Scapegoats in Too Much Fun, 1992. leta pa sta se razšla. Dan Stuart je objavil dve samostojni plošči, Retronuevo in Can o'Worms ter se zatem očitno popolnoma umaknil z glasbenega prizorišča. Chuck Prophet je, podobno, kot Chris Cacavas, objavljal samostojne plošče, ki pa so že druga zgodba. Medtem je posebne oddaje Moč pesmi, v kateri smo se spomnili predvsem prvega obdobja zasedbe Green on Red in ustvarjanja Dana Stuarta, konec. Naslednji teden novi plošči Norah Jones in Willyja Masona. Milko Poštrak pa se od vas in od skupine Green on Red poslavljam tam, kjer sem nocoj s predstavitvijo začel. Na koncertu v klubu Town and Country, 7. aprila 1989. Poslušajmo pesem z ustreznim naslovom Fading Away, Izginjam. Lep pozdrav!
14. isti CD, 14 (oni) FADING AWAY green on red 4.09
|
