Mario Batelič je prisostvoval multi kulti plesni veselici z zasedbo LO'JO (v celoti!) ...
* Pri percepciji prav vsakršne muzike gotovo drži, da koncertna verzija posnete glasbe vedno zazveni drugače. To je pa toliko bolj res v primeru, ko se band na albumu poslužuje produkcijskih prijemov, ki jih na odru ni moč poustvariti. Dodatno se še zaplete, če je na albumu najti gostujoče glasbenike, ki potem ponavadi niso prisotni na odru.
Našteti pomisleki pri živi izvedbi so podpisanega kar malce skrbeli pred nastopom francoske večžanrske zasedbe Lo'jo, ki je sinoči načela cikel Glasbe sveta. Pomisleki pa so, kot se je – sicer ne tako kmalu – izkazalo, bili delno upravičeni. Lo'jo namreč na albumih zvenijo bolj kot kolektiv, ki skupinsko soustvarja več-etnično mnogoglasje, medtem ko je pri živi predstavitvi sočne in rahlo poskočne muzike poudarek velikokrat na doneskih glavnih akterjev oziroma okostja skupine: pevca in avtorja glasbe Denisa Péana ter sester Nid El Mourid, Nadie in Yamine, ki sta poleg petja skrbeli še za tolkala in afriško strunsko glasbilo kamel n’goni.
Pri koncertni izvedbi, ki je bila sicer zvočno na zavidljivem nivoju, nekateri komadi, ki nimajo izrazitih etno prvin, pokažejo svojo zakoreninjenost v francoskem šansonu. Te pesmi so, vsaj za podpisanega, ki francoščine ne obvlada, izvenele preveč enolično, tako v melodijskih linijah kot tudi v ne preveč živahnih ritmih. Band pa se je dodobra razgrel, ko so muzikantje v roke prijeli različna tolkala, ko je violinist pošteno nažgal po violini, ko je basist akustični kontrabas zamenjal z električnim ter z njim ustvaril plesno funkovsko pulzirajočo podlago.
Skratka – koncert, ki nas je bolj navdušil zaradi inštrumentalnih delov in dobro zadete pisane mešanice vplivov, še zlasti v bolj živahnih komadih, ko je vsak izmed članov nekaj počel s svojim glasbilom in se je ta odrski vrvež jasno slišal tudi v glasbi in skupinskem zvenu. Manj pa je bila zasedba prepričljiva, ko so se prepustili samovšečnemu premočrtnemu šansonjerskemu spleenu, ki je sem ter tja vendarle preveč razdrobil dinamiko nastopa. Morda bi bilo celo bolje, če bi Lo'jo nastopili v dveh delih in bi njihov šansonjerski del – tisti, ki nas le-ta ni pritegnil – lahko preskočili. No, glede na dejstvo, da je bil koncert v Veliki sprejemni dvorani, smo se ob bolj medlih trenutkih kratkočasili ob pivu in dimu, plesati pa itak nismo nameravali.
Multižanrskim jezdecem Lo'jo je prisluhnil MarioB.
Komentarji
komentiraj >>