Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Discipliniranje medijev na Slovenskem se nadaljuje (3975 bralcev)
Sreda, 21. 2. 2007
tomazza




Tako predlog novih pravil o poklicni avtonomiji, ki sta ga pripravili osrednji novinarski stanovski organizaciji na Slovenskem, Novinarski sindikat in Društvo novinarjev, kot naposled odposlana izjava Aktiva novinarjev Mariborskega radia Študent, v katerem tisto malo slovenske javnosti, ki ji je še sploh mar, obveščajo, da že od oktobra 2006 niso prejeli honorarjev, imata skupno točko. Kažeta namreč, da se po osrednjih občilih domačega množičnega diskurza discipliniranje medijev na Slovenskem še naprej nadaljuje.
Tako predlog novih pravil o poklicni avtonomiji, ki sta ga pripravili osrednji novinarski stanovski organizaciji na Slovenskem, Novinarski sindikat in Društvo novinarjev, kot naposled odposlana izjava Aktiva novinarjev Mariborskega radia Študent, v katerem tisto malo slovenske javnosti, ki ji je še sploh mar, obveščajo, da že od oktobra 2006 niso prejeli honorarjev, imata skupno točko. Kažeta namreč, da se po osrednjih občilih domačega množičnega diskurza discipliniranje medijev na Slovenskem še naprej nadaljuje.

Predlog novih pravil o poklicni avtonomiji, ki podrobneje opredeljuje razmerje znotraj uredništev, razmerja uredništev z izdajatelji, vlogo odgovornega urednika, postopke za reševanje konfliktov in osnovne mehanizme za uresničevanje pravice do izrekanja mnenja o kadrovskih spremembah in programski zasnovi, je posledica neizvajanja tistih določil zakona o medijih, ki sicer zapovedujejo prav poklicno avtonomijo in avtonomijo uredništva znotraj posameznega medija. Javna občila na Slovenskem namreč ostajajo podrejena ne poklicni avtonomiji, pač pa predvsem interesom politike in kapitala.

Na prav ta pritisk, v katerem si roke podajata tako politika kot kapital, pa so z izjavo za javnost opozorili iz aktiva sodelavcev Radia Marš. To, da za opravljeno programsko delo, sodelavci uradno po medijskem razvidu ministrstva za kulturo pravzaprav edinega študentskega medija na Slovenskem, od oktobra 2006 niso prejeli honorarjev, je namreč zgolj končna izstopna točka iz problemov, s katerimi se že nekaj mesecev sooča Mariborski radio Študent. Zaradi te eksistenčne preizkušnje je sicer število programsko delujočih na Mariborskem radiu Študent vsak dan manjše, toda zaenkrat se tekoče programske vsebine še izvajajo prostovoljno, a nemoteno. Toda glede na aktualni politični in kapitalski pritisk enega od dveh soustanoviteljev Radia MARŠ, Študentske organizacije Maribor, je pravzaprav zgolj vprašanje časa, če in kdaj se bodo programski sodelavci tudi dejansko uklonili temu kapitalskemu pritisku in politični volji mariborskega temnega angela usode, direktorja Študentske organizacije Maribor in najverjetnejšega prvega človeka Mariborske Mestne uprave Draga Žure.

Mariborski radio študent bi sicer statutarno-pravno zaenkrat še lahko veljal pravzaprav za zgled medijske neodvisnosti. Za razliko od uradno ne kot študentski medij posebnega pomena registrirane radijske postaje, ki jo pravkar poslušate, ima namreč Mariborski Radio Študent od svojega ponovnega vstajenja v začetku 21. stoletja kar dva ustanovitelja. In sicer Študentsko organizacijo Maribor in Društvo za podporo Radiu Marš. Da so mariborski študentski funkcionarji pristali na takšno statusno-pravno ureditev Zavoda Radio Marš, v katerem so bili primorani pristati na to, da se odrekajo prevladujoči večini v glavnem organu upravljanja MARŠ-a, Svetu Zavoda, je sicer predvsem posledica političnih okoliščin ob ponovnem oživetju leta 2001 iz sodnega registra izbrisanega prejšnjega Zavoda Radio Marš, katerega ustanovitelj študentska organizacija v Mariboru pač ni nikoli bila.

Odločitev, sprejeti ponujeno soustanoviteljstvo Društva za podporo radia MARŠ, je bila tako predvsem politična. Z njo je namreč Študentska organizacija v Mariboru sploh prvič v svoji zgodovini prišla do soustanoviteljstva in soizdajateljstva študentskega radijskega programa posebnega pomena, za kar pa se je ob začetku 21. stoletja le nekako splačalo žrtvovati prevladujoč vpliv v svetu zavoda. Ker so v tem organu ob obeh soustanoviteljih sicer zastopani tudi sodelavci in javnost, se je zdelo, da je statusno-pravna ureditev Radia Marš v smislu neodvisnosti medija naravnost zgledna, saj so tudi pravice in dolžnosti obeh soustanoviteljev določene v Pogodbi o ustanoviteljskih odnosih.

Toda da temu le ni tako, je postalo jasno prejšnjo jesen. Ne glede na pravne vzvode, ki jih predvideva in omogoča Pogodba o ustanoviteljskih odnosih Radia Marš, soustanovitelj Študentska organizacija Maribor po preteku mandata starega v novi Svet Zavoda noče imenovati svojih predstavnikov. Te so sicer imenovali tako sodelavci kot tudi Društvo za podporo Radia MARŠ, ker pa imenovanje svojih predstavnikov ŠOUM blokira, se nova sestava sveta sklepčno pač ne more sestati. Na pozive tako Društva kot sodelavcev, da naj to le naredi in s tem omogoči nadaljnjo zakonitost delovanja Zavoda Radio MARŠ, pa je gazda jezda mariborske scene in tamkajšnji temni angel usode ter direktor Študentske organizacije Maribor Drago Žura zagrozil z izstopom iz soustanoviteljstva Radia MARŠ, razen če drugi soustanovitelj ne da soglasja k spremembam Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Marš, po katerem bi ŠOUM v svetu zavoda imel večino vseh predstavnikov.

Da je Drago Žura res lik, pred katerim v strahu za svojo karierno prihodnost trepetajo na prvi pogled še tako pokončni branitelji medijske neodvisnosti v Mariboru, pa dokazuje dogajanje na občnih zborih Društva za, po čem le, podporo Radiu MARŠ. Sestanek prejšnjega tedna, na katerem so strumni soustanovitelji skoraj že popustili pred političnimi in kapitalskimi pritiski Draga Žure, je propadel zaradi obstrukcije in posledične nesklepčnosti. Novo dejanje je na sporedu danes zvečer. Tako cehovska kot širša javna solidarnost z novinarsko delujočimi sodelavci Radia MARŠ in njihova nadaljnja bolj ali manj neodvisna prihodnost, pa bo pravzaprav že prvi pokazatelj, ali bo kaj konkretnega nastalo tudi iz razprave o novih pravilih o poklicni avtonomiji, ki sta jo sprožila novinarski sindikat in osrednje novinarsko društvo, ali pa bo ponovno šlo zgolj za mrtve črke na papirju, ki pač prenese vse.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem v podporo sodelavcem radia Marš prispeval Tomaž Z.














Komentarji
komentiraj >>