Petek, 2. 3. 2007
Borja
Ena inovativnejših francoskih hiphop zasedb TTC se vrača s četrtim albumom. TTC že od leta 2000 sodelujejo z založbo Big Dada, torej
podzaložbo kultne Ninja Tune, ki je zadolžena za izdajanje rapersko in hiphopersko orientiranih izvajalcev. Plošča 36 15 TTC je podobno kot prejšnji izdelki skupine precej odštekana, s pretežno sintetičnimi beati in bizarnim flowom rapanja. Fantje so se stilsko morda nekoliko umirili, zrelost pa se pokaže predvsem pri produkciji, ki je povsem suverena, trda in inovativna. (v celoti!) ...
* Ena inovativnejših francoskih hiphop zasedb TTC se vrača s četrtim albumom. TTC že od leta 2000 sodelujejo z založbo Big Dada, torej podzaložbo kultne Ninja Tune, ki je zadolžena za izdajanje rapersko in hiphopersko orientiranih izvajalcev.
Plošča 36 15 TTC je podobno kot prejšnji izdelki skupine precej odštekana, s pretežno sintetičnimi beati in bizarnim flowom rapanja. Fantje so se stilsko morda nekoliko umirili, zrelost pa se pokaže predvsem pri produkciji, ki je povsem suverena, trda in inovativna.
TTC je štiričlanska skupina iz Pariza, ki združuje hiphop z elektroniko. Sestavljajo jo trije MC-ji – Tido Berman, Teki Latex in Cuizinier, četrti član pa je didžej Orgasmic. Vse skupaj se je začelo, ko sta nekje sredi devetdesetih let Téki Latex in Tido Berman ustanovila zasedbo z imenom Bladazz. Ko se jima je pridružil še Cuizinier, so se preimenovali v TTC. Gostovali so na številnih mikstejpih in njihov odštekan, poseben stil so opazili celo v Veliki Britaniji. Tako jih je nekje na prelomu stoletij pod svoje okrilje vzela založba Big Dada. Sledil je prvenec z naslovom Ceci N'est Pas Un Disque (tole ni plošček), ki je požel precej pozitivne kritike, predvsem zaradi svežine, ki so jo TTC prinesli v sicer pretirano konvencionalne prakse hiphop godbe. Ne smemo pozabiti, da je bil to ravno čas, ko se je v Britaniji prebijal stil, ki se imenuje grime in ki prav tako kot TTC združuje elemente hiphopa in (plesne) elektronike. Dizzee Rascal, ki je nekako komercialno najbolj uspešen »predstavnik« te sveže zvrsti, je na primer ravno leto po Ceci N'est Pas Un Disque, torej leta 2003 izdal svoj prvenec Boy In Da Corner. Takoj po izidu prve plošče TTC se je zasedbi pridružil še četrti član, Dj Orgasmic. Leta 2005 so izdali drugi album, Batards Sensibles in sicer kot dvojni CD, na drugem so bili inštrumentali. Ta je bil največji komercialni uspeh skupine, kar je povezano z dejstvom, da so ravno takrat podpisali pogodbo z multinacionalko V2
oziroma z njeno francosko podružnico.
Nov album skupine TTC se imenuje 36 15 TTC. Stilsko se ne razlikuje preveč od njihovih starejših izdelkov. Na muziko skupine TTC so bolj neposredno kot kakšen old school hiphop iz New Yorka vplivale zadeve, kot so synth pop osemdesetih let, Giorgio Moroder ter francoska house scena devetdesetih let. Produkcija je na plošči 36 15 TTC zares napiljena. Prav vsi, ki so delali beate in ki jih ni malo, imajo bogat, poln zvok. Podlage so naredili znani producent futurističnega hiphopa Para One, Orgasmic, Tacteel, dve celo MC skupine Tido, en komad pa sta sproducirala znana nemška producenta nove techno godbe Modeselektor. Zanimivo je, da je album velikemu številu raznovrstnih producentov navkljub povsem kompakten. Zvočno ne deluje kot kompilacija, ampak je konsistenten – a ne enoličen. Prav vsi producenti so skovali sintetične beate, ki temeljijo na ritemmašinskih bobnih in 80's (eighties) zvenečih sint linijah. S sintetizatorji so TTC tokrat zares pretiravali, saj ni enega komada brez synth viže. Te so večinoma preproste, včasih rigidne in popolnoma sekvencirane. Vseeno pa delujejo dobro. Klasičnih hiphop semplov na albumu skoraj ne najdemo. Kljub temu pa celota ne deluje hladno in agresivno, ampak duhovito in igrivo. Pri produkciji TTC gre bolj za igračkanje z zvokci in ustvarjalnimi prijemi, ob tem pa mora obvezno zadeva funkcionirati v klubu.
TTC svoje muzike ne jemljejo preveč resno. To je očitno tudi pri MC-janju. Formalno gledano se TTC vokalno naslanjajo na tradicijo Beastie Boysov. Rapajo izmenično, vsak MC ima kratek del, ki ga potem nadaljuje naslednji. Vendar pa zvočno prav nič ne spominjajo na Beastije. TTC se pačijo, vokalni stili so nekonsistentni, ob tem pa se stalno menjajo. V bistvu trije MC-ji čez ploščo menjajo vloge in različne karakterje. To je precej učinkovit trik, saj je material zato bolj dinamičen in razgiban.
TTC so z novim albumom 36 15 TTC nedvomno prinesli nekaj svežine v vse preveč konvencionalni hiphop in rap na eni strani, na drugi strani pa v plesne elektronske stile, kot sta grime in electro clash, ki so kaj prehitro postali enolični. Vendar pa je treba kljub vsemu omeniti, da njihov igriv in nekoliko otročji stil na določenih delih ne deluje povsem najbolje. Posnetki, kot sta »Ce pou vou« in »Ambition« nimajo najbolj posrečenih podlag in prvi ima tudi povsem zgrešen baladni refren. Klubski komad, ki sta ga naredila Modeselektor, je tudi nekoliko trd in prav tu je tudi edini del, kjer so vokali monotoni.
Vseeno pa je danes vsaka raznovrstnost dobrodošla. 36 15 TTC je »drugačen« album, ki pa se ne trudi biti alternativen, težko poslušljiv. Prav nasprotno, je precej poppy. Hkrati pa tudi povsem soliden.
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>