... Mednarodno kazensko sodišče sestavilo seznam osumljenih zločinov v Darfurju ...
... vlada v Bagdadu predstavila osnutek zakona, po katerem bodo do iraške nafte upravičene vse etnične skupine ...
... predsednik Hugo Chavez z dekretom nacionaliziral venezuelsko naftno industrijo ...
... eksplozija v Afganistanu za las zgrešila ameriškega podpredsednika Dicka Cheneya ...
... v napadu tamilskih tigrov na Šri Lanki so jo skupili ameriški, italijanski in nemški veleposlanik ...
... Janez Janša blesti v Makedoniji, na 15. obletnico izbrisa pa opozorili tudi v Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije ...
OFF NAPOVDNIK
Primer temnopoltega aktivista in politika Ala Sharptona iz New Yorka pove, da temnopoltost sama po sebi še nikakor ni nikakršen garant, da te ne bi nekako povezali z belimi rasisti. Ker so raziskovalci genealoške spletne strani Ancestry.com razkrili, da naj bi bil Sharpton potomec nekdanjega rasističnega in lahkoživega senatorja iz Južne Karoline Stroma Thurmonda, si bo ta dal analizirati DNK.
S koromosomsko analizo bi Sharpton sicer predvsem rad odpravil vsak dvom, ali je res v sorodu z nekoč najbolj znanim rasističnim politikom Združenih držav Amerike, ki je leta 1964 od demokratov prestopil k republikancem, saj so se prvi začeli preveč zavzemati za rasno enakopravnost. Povezava med belim in temnopoltim politikom pa je v tem, da je bil pradedek Ala Sharptona, Coleman Sharpton, namreč suženj v lasti Julie Thurmond, katere dedek je bil pradedek senatorja Thurmonda.
Ne glede na to, ali sta temnopolti Sharpton in pokojni bledoliki Thurmond dejansko v sorodu ali ne, pa je obema skupno to, da sta se v preteklosti že neuspešno potegovala za predsednika Združenih držav Amerike. Res da z diametralno nasprotno platformo. Rasistični senator Thurmond se je leta 1948 za Belo hišo kot dixiecrat potegoval prav s platformo proti pravicam temnopoltih, temnopolti Sharpton pa pol stoletja kasneje kot demokrat prav z zavzemanjem za večjo rasno enakost.
Berete antirasistični in rasnemu mešanju naklonjeni Off Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Prva osumljenca za vojne zločine v zahodni sudanski pokrajini Darfur sta sedanji sudanski minister za humanitarne zadeve in pred tem odgovoren za regijo Ahmed Mohamed Harun ter voditelj milice džandžavid Ali Košeib. Da naj bi skupaj zagrešila zločine proti civilnemu prebivalstvu v Darfurju, je svetu sporočil tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča ICC Luis Moreno Ocampo. Sama obtožnica sicer zajema 51 točk, med bolj spektakularnimi pa so umori, posilstva in mučenja med avgustom 2003 in marcem 2004. Če je obtožnica upravičena in če je v njej dovolj obremenilnih dokazov za zaporna naloga za oba prva osumljenca, bodo odločili sodniki. Ker pa sudanska vlada v Kartumu Mednarodnega kazenskega sodišča ne priznava, saj trdi, da lahko osumljencem vojnih zločinov v Darfurju sodijo sudanska sodišča, pa sta dejanski aretaciji kot umiritev tamkajšnjih kriznih razmer malo verjetni.
Kljub temu, da je o dogajanju od tam redko kaj slišati, pa so krizne razmere tudi v Slonokoščeni obali. Iz humanitarno-misijonske misije se oglaša sodelavec Radia Študent Marko Doles.
///////////////////////////////////////////
Na umiritev razmer pa upajo v Gvineji, kjer je predsednik Lansana Conte popustil pod pritiski štrajkajočih sindikatov in za novega predsednika vlade imenoval nekdanjega diplomata Lansana Koujata. Zato so se Gvinejci vrnili na svoja delovna mesta, vrata pa so ponovne odprle tudi še včeraj zaprte šole in državni uradi. Predstavniki opozicije pa so že napovedali, da bodo na predsednika Conteja še naprej izvajali pritisk, saj mu naj ne bi bilo v navadi, da bi predsednikom vlade pustil opravljati svoje delo.
Je pa rokave zavihal iraški premier Nuri Al Maliki, čigar kabinet je sprejel osnutek novega naftnega zakona, po katerem bodo do prihodkov od tretjih največjih znanih zalog nafte na svetu upravičene vse v Iraku živeče etnične skupine. Predlog zakona je Maliki že razglasil za darilo med sabo tako zelo sprtemu iraškemu ljudstvu in dodal, da naj bi bil to prvi korak k večji narodni enotnosti. V resnici pa bo predlog zakona poskrbel predvsem za tuje naftne multinacionalke, saj njegovi ključni členi govorijo prav o konkretnih pogojih, pod katerimi bodo lahko investirale v iraško naftno industrijo.
Slabše pa se od včerajšnjega podpisa dekreta, s katerim je predsednik Hugo Chavez nacionaliziral vso naftno industrijo, naftnim multinacionalkam piše v Venezueli, sicer peti največji izvoznici nafte na svetu. Po žepu bo to najbolj udarilo ameriški Exxon Mobil, Chevron in Conoco Philips, francoski Total SA, britanski Petroleum in norveški Statoil ASA, katerih večinske deleže v venezuelski naftni industriji bo prevzelo državno naftno podjetje – PDVSA, tuja podjetja pa bodo odslej lahko zgolj manjšinski partnerji v izkoriščanju venezuelskih naftnih rezerv.
Da imajo še veliko rezerv, pa so pred glavnim ameriškim oporiščem v Afganistanu dokazali uporni talibani. Medtem ko je znotraj oporišča paradiral ameriški podpredsednik Dick Cheney, je pred njim odjeknila eksplozija, za katero je poskrbel samomorilski napadalec. Cheney je napad preživel nepoškodovan, te sreče pa ni imelo 19 smrtnih žrtev, med katerimi so v večna lovišča odromali tudi trije tuji vojaki. Zaradi Cheneyeve varnosti sicer še vedno ni uradno znano, ali bo tudi dejansko prišlo do srečanja med njim in predsednikom Kabula Hamidom Karzajem, so se pa na njegovo besedičenje, da je svet zaskrbljen zaradi kitajskega oboroževanja, ostro odzvali iz Pekinga. Iz zunanjega ministrtsva so ameriškemu podpredsdniku in svetu sporočili, da Kitajska ne predstavlja nikakršne grožnje svetu in da je še naprej zavezana miroljubnemu razvoju.
Globoko pa so topniški napad na vzhodu Šri Lanke, v katerem so bili lažje ranjeni ameriški, italijanski in nemški veleposlanik v tej državi, obžalovali uporni tamilski tigri. Topovski napad na vojaški helikopter so sicer potrdili, hkrati pa obtožili šrilanško vlado, ki jih ni predhodno obvestila, da na to območje v vojaškem spremstvu prihajajo tuji diplomati.
Na diplomatsko misijo na tuje, konkretno v Republiko Makedonijo, pa so se odpravili tudi domači predsednik vlade Janez Janša in njegova ministrska pribočnika za zunanje zadeve in gospodarstvo Andrej Vizjak in Dimitrij Rupel. Ker bodo ponovno v ospredju gospodarske teme, ju za vsak slučaj spremlja še delegacija 110-ih domačih gospodarstvenikov. O tem, kako dobro slovenski kapital kolonizira makedonsko gospodarstvo, pa bo govora tudi na slovensko-makedonski poslovni konferenci.
V Makedoniji blestečemu Janši pa gotovo ne bo potrebno odgovarjati na vprašanja o izbrisanih. Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je včerajšnjo 15. obletnico izbrisanih obeležila s predstavo Izbrisani d.o.o. v Socialnem centru Hiša cvetja v Rogu. Zaradi začete predstave so pred vrati med drugimi ostali tudi domači policisti, ki so prišli preveriti, navajam, če je vse v redu, in opozoriti, da shod ni prijavljen, konec navedka. Zakaj in kako pa je do predstave prišlo, pa bo povedal njen režiser Franci Slak.
///////////////////////////////////////////
Na problem izbrisa pa so s posebno tiskovno konferenco opozorili tudi v najstarejšem društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije. Več bo povedal pravni zastopnik društva Matevž Krivic.
///////////////////////////////////////////
Da so v Sloveniji tudi ženske vse pogosteje žrtve nasilja, pa so na posebni tiskovni konferenci opozorili: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke- žrtve nasilja in Društvo Ženska svetovalnica. Komu je bilo opozorilo namenjeno pa bo povedala Tanja Hrovat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo.
///////////////////////////////////////////
ODPOVED: Za OFF je poskrbel Tomaž Z, iz Slonokoščene obale se je oglasil Marko Doles, sledi pa še anketa Virtualne agore na temo odprtokodnega programja, ki jo je pripravila Maja.
Komentarji
komentiraj >>