Tudi po današnji seji mandatno-volilne komisije v Državnem zboru nismo prav nič bližje odgovoru, kdo bo naslednji mandat na čelu osrednje monetarne inštitucije na Slovenskem. Tako predsednik države Janez Drnovšek kot njegov zadnji predlagani kandidat za guvernerja Banke Slovenije, Andrej Rant, sta namreč na tej matični komisiji za imenovanja najvišjih državnih uradnikov dobila nezaupnico. Ranta in s tem Drnovškov predlog so na seji mandatno-volilne komisije podprli poslanci Liberalne in Socialne demokracije ter koalicijski privesek Desus, proti njegovemu imenovanju pa so se predvidljivo izrekli poslanci Slovenskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Nove Slovenije in še zgolj uradno opozicijskih Slovenskih nacionalistov. Sam končni rezultat glasovanja je bil sicer 10 proti 9 in s tem je aktualno merjenje mišic med predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom dobilo nekatere nove in tako za prihodnje delovanje osrednje monetarne inštitucije kot samo demokratično razmejitev pooblastil javnih nosilcev oblasti povsem nepredvidljive razsežnosti.
Tudi po današnji seji mandatno-volilne komisije v Državnem zboru nismo prav nič bližje odgovoru, kdo bo naslednji mandat na čelu osrednje monetarne inštitucije na Slovenskem. Tako predsednik države Janez Drnovšek kot njegov zadnji predlagani kandidat za guvernerja Banke Slovenije, Andrej Rant, sta namreč na tej matični komisiji za imenovanja najvišjih državnih uradnikov dobila nezaupnico. Ranta in s tem Drnovškov predlog so na seji mandatno-volilne komisije podprli poslanci Liberalne in Socialne demokracije ter koalicijski privesek Desus, proti njegovemu imenovanju pa so se predvidljivo izrekli poslanci Slovenskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Nove Slovenije in še zgolj uradno opozicijskih Slovenskih nacionalistov. Sam končni rezultat glasovanja je bil sicer 10 proti 9 in s tem je aktualno merjenje mišic med predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom dobilo nekatere nove in tako za prihodnje delovanje osrednje monetarne inštitucije kot samo demokratično razmejitev pooblastil javnih nosilcev oblasti povsem nepredvidljive razsežnosti.
Predsednik države Janez Drnovšek je sicer še pet dni nazaj na novinarsko vprašanje, ali še vedno vztraja pri Andreju Rantu kot kandidatu za guvernerja Banke Slovenije, odgovoril pritrdilno. Nenazadnje je predsednik prav tako javno že razglasil, da si kandidata za guvernerja, ki bi bil po politični meri aktualne koalicije v Državnem zboru in vlade, preprosto ne bo pustil vsiliti. Prepričan ostaja, da je po državnozborskem neimenovanju dosedanjega guvernerja Banke Slovenije Mitja Gasparija Andrej Rant strokovno najboljši možni kandidat. Toda ker je za razliko od Gasparija, Rant pogrnil že na seji mandatno-volilne komisije, je jasno, da se bo merjenje moči na plečih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije med predsednikoma vlade in države nadaljevalo.
Ne glede na to, da sicer Janez Drnovšek diplomatsko previdno razglaša, da ne želi imeti ali voditi nikakršne vojne s predsednikom vlade ali z vlado, pač pa da zgolj opozarja na poskuse političnega podrejanja institucij v državi, v kateri se marsikdo ne počuti več dobro, pa na aktualni spopad med predsednikoma države in vlade kaže kar nekaj stvari. Res sicer je, da v tem merjenju političnih moči večina udarcev pade pod mizo oziroma pod pasom domačega političnega zakulisja. Toda opazno povečanje negativnosti zoper sebe v zadnjem času javno priznava tudi predsednik Drnovšek.
Ena takih, najbolj v oči padajočih politično korektno poimenovanih negativnosti, je sicer kazenska prijava, ki jo je zoper predsednika Drnovška zaradi suma zlorabe pooblastil in morebitnega prejema podkupnine ob pomilostitvi Danila Kovačiča ter še zaradi domnevnega vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ker naj bi žalil verska čustva krajanov Ambrusa, vložila Civilna iniciativa – Stop Communism Mafia. Tako samo ime te Civilne iniciative kot dejstvo, da pa je ni kar tako moč izvohati nikjer na spletu, sta vsekakor zgovorna. Ne da se namreč izogniti vtisu, da ta izhaja iz političnih krogov, ki so dolga leta opozicijskega prvaka Janeza Janšo naposled spravili na oblast. Nenazadnje sta tako besednjak kot ime te kvazi-Civilne iniciative pravzaprav identična prav nekdanjemu opozicijskemu besedičenju političnih krogov, iz katerih izhaja Janez Janša.
In mogoče je prav v tem in še v dejstvu, da je Urad predsednika Drnovška v petek vrnil udarec in na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper taisto politično vodeno civilno iniciativo podal prijavo suma storitve kaznivega dejanja sramotitve predsednika, za iskati vzrok, da se je ta kvazi Civilna iniciativa v petek oglasila z novo ovadbo. Toda tokrat zoper več poslancem Državnega zbora, ker naj bi ti z zavrnitvijo Mitje Gasparija za guvernerja Banke Slovenije sramotili predsednika Drnovška. Da pa bi še nekoliko bolj poskrbeli za odvrnitev pozornosti od političnih sil, ki tej kvazi Civilni iniciativi dirigirajo, pa so za povrh ovadili še posebnega Drnovškovega odposlanca Toma Križnarja, ker naj bi med bivanjem v sudanski pokrajini Darfur prav tako sramotil predsednika države.
Toda da ta manever odvračanja pozornosti na politične sile, v imenu katerih umazane politične naloge izvaja ta kvazi-Civilna iniciativa, ni bil prav uspešen, je dokazalo prav dogajanje na današnji seji parlamentarne mandatno-volilne komisije. Nihče več v tej državi se ne sprašuje, kako je sicer mogoče, da najmanjša koalicijska partnerica v vladi Janeza Janše, Demokratična stranka upokojencev, zdaj že kar redno glasuje nasprotno kot njene koalicijske partnerice. Nihče se več tudi ne sprašuje, zakaj le se Slovensko nacionalno stranko sploh še uvršča med opozicijo, če pa so prav njeni glasovi, kot je bilo to tudi danes ob nepodpori Drnovškovemu kandidatu Andreju Rantu za guvernerja Banke Slovenije, jeziček na tehtnici v prid vladajoče koalicije in vlade. Toda ne glede na to demokratično apatijo je popolnoma jasno, katere politične sile v državi so se v tem zakulisnem predsedniškem spopadu postavile na stran Janeza Janše in proti Janezu Drnovšku.
Tako je popolnoma gotovo, da tudi prihodnji teden, ko bo o predlogu Janeza Drnovška, da na mesto guvernerja Banke Slovenije imenuje Andreja Ranta, na plenarni seji odločal Državni zbor, le še ne bomo dobili odgovora na zastavljeno vprašanje, kdo bo novi guverner Banke Slovenije. Andrej Rant to gotovo ne bo, saj če strankam Janševe vlade namesto neposlušne, a karseda oportunistične Demokratične stranke upokojencev, na pomoč ponovno priskoči šest poslancev iz vrst Slovenske nacionalne stranke, ta v Državnem zboru nima zadostne poslanske podpore.
Toda to gotovo ni edina nepredvidljivost, o koli katere se bodo v prihodnjih mesecih še merile moči v tem predsedniškem spopadu. Kandidati za guvernerja Banke Slovenije so namreč predvsem kolateralna škoda spopada, po katerem bo naposled jasno, ali je predsednik države v Sloveniji zgolj nek protokolarni okrasek oziroma ali funkcija predsednika države s sabo prinaša tudi kako dejansko politično moč. Če pa bodo kot kolateralna škoda tega spopada žrtvovani tudi kandidati za Ustavne sodnike, ki jih bo še letos državnemu zboru v imenovanje prav tako moral predlagati predsednik Drnovšek, pa bo to že gotovo še kako usodno za demokracijo v tej v teh dneh tako zelo nesproščeni državi.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z retoričnim vprašanjem, kdo bo prihodnji guverner Banke Slovenije v zobeh, prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>