Tokrat se bomo poglobili v zakladnico starošolskega slovenskega hiphopa. Od emsijev, zajebantov, djev, breakerjev in grafitarjev začetka osemdesetih (in celo prej) pa vse do danes. Zavrteli bomo marsikaj za veliko večino ljudi še neslišanega in zanimivega in podrobno obdelali zgodovino hiphopa v Sloveniji. Skupaj z gosti in freestylerji, ki bodo nekaj po polnoči napolnili prostore radia in ga trgali do zgodnjih jutranjih ur ali dopoldanskih ur. Povedali bomo marsikaj o prvih slovenskih rapperjih RC Rapperjih, ki so posneli prvi komad, pa o danes vsem znanim ikonam Ali Enu in Klemen Klemnu ... Analiza slovenskega hip hopa:::::
RAZVOJ SLOVENSKEGA HIPHOPA
Glasbeni začetki
Prvi, še res zelo pogojno rapperski poskusi, so bili posneti leta 1981, zanj pa je presenetljivo zaslužen, eden najboljših slovenskih kantavtorjev v slovenski zgodovini, Jani Kovačič. Jani je v takratnem svojem opusu nekajkrat še zelo sramežljivo poskušal odrapati kakšno vrstico na kaseti Žare Lepotec v Andih (ZKP RTV/1981). Resneje se je rapa lotil leta 1985, ko je v koprodukciji Radi Študenta in ZKP RTV, posnel kaseto Kontarabant II, s katere je istoimenski komad imel v produkciji že celo zametek scratcha, a je bil še vedno zelo oddaljen od tipičnega rap komada. Koliko veze ima sama pesem z rapom, je seveda stvar definicije vsakega subjekta kaj je rap. Komad je vokalno nedvomno rapperski, najbrž pa je nastal ob takrat prvih poskusih poslušanja rapa v Sloveniji. V obliki cdja, najdejo prostor komadi na njegovi plošči uspešnic Tretje uho (Kratka zgodovina 1977 - 1993 v songih (RTV ZKP/95). A poskus velja in v tistem času so poskušali tudi v Jugi že nekateri drugi kot recimo Disciplina Kitschme ali Boye, ustvariti nekaj podobnega rapu, vsaj vokalno. Ali je Jani Kovačič namerno ali povsem spontano poiskušal nekaj zarapati je uganka, vendar so njegove poetične štorije in cinične posmehljivke, pa tudi podobnost podajanja tekstov kantavtorjev in rapperjev, vsekakor prvi, vsaj približen poiskus rapanja na slovenskem. Kasneje je sicer nekaj podobnega v komadu Banane poiskušal še Tomaž Domicelj, pa tudi dance pop duet Matjaža Kosija in Alenke Šmid - Moulin Rouge, vendar kaj več kot je naredil Jani niso uspeli spraviti skupaj.
Prvi vsaj malo resnejši poskus rapa je sledil leta 1988, ko so se gledališčniki KUD Koseski, sicer dijaki 4. letnika takratne Srednje naravoslovne šole (danes bi bili torej dijaki Gimnazije Bežigrad), bolj za šalo kot zares, odpravili v studio in posneli komad z naslovom Kekec Rap. Primerno so združili slovensko, skorajda že mitološko zgodovino, z glasbo zahodne kulture. V bistvu so naredili to, česar večina slovenskih rapperjev še ni storila: rap so prenesli v realni okvir Slovenije in se niso obremenjevali s črnskimi rapperskimi teksti, kot osnovo pa so si vzeli dejstvo, da so oni vendarle Slovenci. Zabaven poskus, ki je bil takrat tako velik hit, da je postal vseljubljanska ulična uspešnica. Fantje so takrat v izjemno priljubljeni radijski oddaji Radia Glas Ljubljane (RGL) Naj naj naj, dobesedno pometli s konkurenco in tako prišli do uspešnice tedna. KUD Koseski niso bili zgolj hiphop band, vendarle pa je bil njihovi največji "hit" vsekakor Kekec Rap. Ta svoj preboj so dodobra izkoristili, saj so nato njihove gledališke predstave, vse po vrsti postale hit. Prek Kekca so spoznali tudi delo v takrat izjemno priljubljeni oddaji o glasbi Video godba, saj jih je za sodelovanje poprosila takratna voditeljica Desa Muck. Prodor jim je vsekakor uspel in že tu se je videlo, da v bistvu Slovenci imajo nek odnos tudi do tovrstne glasbe, kljub temu, da je bil cel projekt v bistvu "zajebancija". Od imen, ki bi nam danes kaj pomenila, bi iz KUDA Koseski lahko izločili predvsem tri. Aljoša Rebolj, je večletni televizijski voditelj vsemogočih oddaj in gledališčnik, Marko Okorn, sicer zdravnik je bil avtor mega gledališke uspešnice Klinike Tivoli, danes pa se je popolnoma posvetil svojemu delu, tretje najbolj glasbeno ime pa je vsekakor Žare Pak, lastnik studia KifKif, producent mnogih znanih slovenskih pop in rock bandov, recimo Tabu, Big Foot Mama, nekajmesečni član legendarne zasedbe Niet… Prav Žare je človek, ki še danes aktivno sodeluje s slovenskim rapom. Kompilacija 5 minutes of fame je namreč nastala v sodelovanju med njim in ekipo kolektiva Radyoyo. Trenutno pa se z njegovo pomočjo in celo v eni koprodukciji snema plošča velenjskega dueta Plan B. Kud Koseski so sicer posneli še zanimivo priredbo komada Aerobik, ki se ga še danes mnogi spominjajo, vendar pa veličine Kekec Rapa ni dosegel nikoli. Kud Koseski je svoje delu končal, ko so se fantje razpršili po različnih ljubljanskih fakultetah. Naslednji, že veliko resnejši poskus, je štartal že v času, ko so KUD Koseski posneli Kekec Rap. Skupina Pierre je takrat začela delovati kot neke vrste humoren pop, vendar so ob rahlem preoblikovanju leta 1989 spremenili ime v RC Rappers in začeli tudi rappati. Skupino so sestavljali JAMirko aka JAMIRKO ViP, danes vodja kolektiva Radyoyo, kot idejni vodja, Grega Skočir, sedaj že nekaj let pevec zasedbe Big Foot Mama, kot prvo rappersko grlo, Mike Willford, človek, ki je v bistvu globoko povezan z zgodovino slovenskega rapa, saj je sodeloval tudi z Ali Enom in Garbage Enemy, kot bil basist, Mare je bil drugo rappersko grlo, klaviature pa je igral Matej Gornik. V taki sestavi so igrali kakšno leto in posneli tudi komad Mi pijemo pivo, ki je za Kekec rapom, drugi resnejši studijski posnetek slovenskega rapa. Tudi Mi pijemo pivo je postal veliki hit, morda še bolj pomemben pa je, ker so zanj posneli prvi slovenski rap videospot. Pravtako je bil sam komad v primerjavi s Kekec rapom, velik bolj resen, čeprav tudi ta ni bil narejen s kakšnim resnejšim namenom. Izviral iz tega, da je takrat priljubljena glasbena revija Grom, katere urednik je bil Pero Lovšin, iskala mlade zasedbe, ki so bile dovolj kvalitetne, da so v studiju posnele kakšen komad. RC Rappers so poleg Mi pijemo pivo takrat posneli še dva komada, ki pa sta ostala bolj v zasebnih krogih omenjenih ljudi. Po tem se je ekipi RC Rappers pridružil še Ali En, predhodno član funk-rockerske zasedbe Peyotle Crunch (beri kot Pajotl Kranč). No, tu začnemo odpirati nov list v zgodovinski slovenskega hip-hopa. Ali En je leta 1991 začel voditi oddajo Skate TV, v kateri se je komad Mi pijemo pivo tudi največkrat zavrtel. Cel projekt se je dogajal v meki slovenskega rapa, kjer še danes deluje ekipa Radyoyo - v hiši Mirka Vicentič Poliča oz. JAMirka, okrog katerega se je cela ekipa tudi zbirala. Skupina se je kmalu po prihodu Alija dokončno preoblikovala in konec leta 1990 je nastala zasedba Heavy Les Wanted, ki deluje še danes. Heavy Les Wanted so bili prvi, ki so si svoje delo zastavili zelo profesionalno in ne več zgolj zajebantsko. Načrtovano snemanje albuma, ki bi bil v skladu z rapperskimi in funkovskimi normami, torej tudi s scratchanjem in rapom, se je rahlo zavleklo. Res neverjeten tim odličnih glasbenikov na čelu z multiinštrumentalistom JAMirkom in vokalistom/rapperjem Ali Enom, je seveda iz sebe hotel izcimiti največ kar se da. Heavy Les Wanted so pripravljali teren, poznala jih je celotna domača rapperska scena, poznal pa jih je tudi Klemen Klemen, dijak srednje vzgojiteljske šole in Gimnazije Ljubljana, ki so ga vsi poznali predvsem po njegovi odštekanosti in teženju DJjem, saj je non-stop hotel slišati kakšen rap komad v klubih. Klemen je že takrat rapal, se doma snemal na kasetofon in ti posnetki so počasi prihajali ven leta 1992. Klemen jih je iz kasete na kaseto presnel svojim frendom, vendar so bili doma narejeni posnetki še precej nekakovostni, saj Klemen doma ni imel resne opreme. Vzporedno s tem je v začetku 90ih v Mariboru deloval človek pod imenom DGP, ki je po Mariboru "talal" svoje doma narejene posnetke, med katerimi je bil najbolj izstopajoč Franček Da Brejker. Njegovi posnetki so se enormno hitro širili po celem Mariboru in okolici, na tejpih pa naj bi jih takrat imeli vsi mariborski pristaši rapa. Človek je v glavnem rappal o aktualnih temah tistega časa, o prvih volitvah itd. Danes je bolje poznan pod imenom DJ Dani, z rapom pa se ne ukvarja več.
Konec leta 1991 je v studio prvič resneje stopil tudi Ali En ter skupaj z nekaterimi člani Heavy Les Wanted, v studiu CD, pod taktirko Silvestra Žnidaršiča posnel komad Takšnega dneva pa še ne. No, v Ljubljano se je v tistem času vrnil Brane Zorman oziroma MC BRANE, ki je nekaj časa preživel v Londonu, kjer ga je navdušila elektronska glasba. Od takratnega techna, pa do hiphopa. Mc Brane je takrat delal glasbo za gledališko predstavo Hamlett Packard, pod imenom BeitThroN in sicer v sodelovanju z gledališčem Glej, ki je igro pripravljalo. V produkciji so bili opazni določeni elementi rapa, v bistvu pa je zanimiv le komad z naslovom Hamlett Rap, za katerega glasbo je naredil Brane sam, tekst je delo Zdravka Duše, odrapali pa so ga Goran Bogdanovski, Sebastian Cavazza in Gregor Fon. O kakšni resni kvaliteti je težko govoriti, vendar pa je to vseeno prvi slovenski rap komad, ki je posnet na Cdju. Plošča je izšla pod naslovom BeitThroN vs Hamlettpackard, posneta pa je bila pri Žaretu Paku v studiu KifKif marca leta 1992. Leta 1993 pa se je v Slovenijo, po nekajletnem študiju glasbe v ZDA, vrnil tudi Jan Plestenjak, ki je še istega leta pri ZKP RTV Slovenija izdal ploščo z naslovom Jan. Plošča je sicer tipična pop plošča, vendar pa sta bila objavljena tudi dva posnetka, ki na plošči nista imela vokalnih gostov, kar v bistvu pomeni, da je stvar pel Jan Plestenjak. A glej ga zlomka. Jan Plestenjak sebe takrat ni priznaval kot kakšnega dobrega vokalista, je pa zato poskušal repati. V njegovih takratnih izjavah smo zasledili, da je ogromno njegovih kolegov na šolanju v ZDA poslušalo rap in da je rap pustil dolčene posledice tudi pri njem. Tako je s Tomažem Domicljem najprej posnel komad Bitka med spoloma, za katerega je Jan rekel, da je v bistvu rap komad. No, o tem bi lahko razpravljali še nekaj dni, a urbani rap kot so ga takrat delali recimo RC Rappers , le ni bil. No, Jan je svojo "rappersko" kariero zaključil leta 1993, ko je na Melodijah morja in sonca, zarepal del o kremšnitah. Komad Naj stvari so 3, pa je vseeno postal kar precejšen pop in ne rap hit. Po tej odisejadi je Jan Plestenjak začel delati drugačno glasbo, ki ni bazirala ne na jazzu in ne na rapu, vse skupaj pa je šlo takrat najbolj v nos Aliju. Heavy Les Wanted so nadaljevali s svojim delom do konca leta 1993, ko so se zaradi različnih pogledov razšli z Ali Enom, saj so HLW takrat igrali glasbo, ki je bila bolj resna, kot Alijeva besedila. Alija je tako nadomestil Nikolaj Koželj, ki se je prvo predstavljal pod imenom D'Nots, kmalu pa ga je zamenjal v Call Ya. V začetku leta 1994 pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Na sceno sta povsem nepričakovano uletela Matej Jovan in Jure Košir, ki sta ob takratnih velikih uspehih Jureta Koširja, dobila priložnost samopredstavitve. S komadom in spotom Včasih smučam hit včasih pa počas, sta "uletela" na sredi smučarske sezone, pod imenom, ki jima ga je predlagal Igor E. Bergant, takratni komentator smučarski prenosov, in sicer D'Cvišencajts. Komad je bil nekakšen pretežen prepis komada Sometimes I Rhyme Slow, ameriške zasedbe Nice N Smooth, le da sta dodala nekaj svojega teksta, nekaj pa ga spremenila. Ob koncu smučarske sezone pa sta se fanta preimenovala v KoširRapTeam, kjer je sta bila poleg njiju v zasedbi še Matejev brat Janez Jovan ter Bine Sirc.
Prva slovenska "rap" plošča
KoširRapTeam je poleti leta 1994 izdal prvo slovensko rap ploščo, ki je sicer vsebovala kar precej rap elementov, vendar pa kvaliteta plošče ni bila na nivoju skupin, ki so delovale v tistem času. Koliko rapperskih komadov je na plošči, je v bistvu odvisno od definicije kaj je rap. Plošča imenovana Včasih smučam hit… (Corona/1994) se je precej dobro prodajala, predvsem zaradi tega, ker je v skupini takrat sodeloval Jure Košir, ena največjih medijskih zvezd tistega časa. Kasneje je recimo Matej Jovan povedal, da je to zgodba z zelo omejenim sporočilom, saj to le ni bil tipičen rap projekt. Tu pa se vsa zgodba začne odvijat v bolj resno smer. Najprej s CD-jem Neurodancer (Glej/Grapefruit/94), kjer se prvič vokalno pojavi D'Nots, kasneje bolj poznan pod imenom Call Ya, legendardni ljubljanski emsi, ki se je več kot samemu sporočilu, posvetil interpretaciji in formi samega besedila. Projekt je bil sicer znova glasba za gledališko igro Neurodancer, za katero so delali glasbo Cyberbass ter člani zasedbe Heavy Les Wanted, skupaj z Gregorjem Strnišo. Prav ta dva komada, istoimenski Neurodancer, pri katerem vokalno in tekstovno sodeluje D Nots ter Lasermaster, z AliEnom v glavni vlogi, sta nekako prvič prikazala oba vokala Lesov na istem projektu. Oba teksta sta bila sicer v angleščini, Callyin tekst pa je že takoj nakazal njegovo ekološko plat, medtem, ko je Alijev tekst spisal Iztok Lovrič. Nekaj mesecev po izidu plošče KoširRapTeam, se začnejo po komercialnih radijskih postajah vrteti komadi Ali Ena, najprej Plestenjak, kjer si Ali vzame pod drobnogled Jana, pesem pa postane daleč največji rap hit do takrat. Radijske postaje so ga zaradi provokativnosti, ki je do takrat v slovenski glasbi ni bilo občutiti vsaj od časov punka, dejansko uvrščajo v svoje "prime time" termine. Seveda pa provokativnost recimo Pankrtov ali Ljubljanskih psov z Ali Enom ne moremo primerjati vsaj zaradi ene stvari. Ali En je bil veliko bolj ekspliciten, pravzaprav prvi glasbenik na slovenskem, ki je zaklel, ko mu je to pač pasalo. Ko je Plestenjak postal hit, pa je kmalu ugledal luč sveta komad Stremetzsky, kmalu za njim pa še Leva scena, ki je dvignil še več prahu. Ali En je v trenutku postal megazvezda slovenske glasbe, eden od tistih, ki ga ali imaš rad ali pa ga ne maraš, srednje poti ni. Napad na skoraj celo slovensko sceno je bil takrat nekaj kar ta scena ni prenesla… Nad Alijem se so se zgrozili vsi, ki so imeli to sceno radi, vključno z njenimi protagonisti, seveda pa so ga imeli drugi tudi neizmerno radi. Ali je postal nekakšen simbol uporništva in kar je v tistem času povzročil, toliko zgražanj in negativnih mnenj, najbrž ni doživel v Sloveniji prav noben glasbenik prej in tudi ne kasneje. Konec leta 1994 pa je izšla še njegova plošča Leva scena (Mačjidisk/94). Ali je imel za seboj res strašno ekipo glasbenikov, poleg sodelovanja z njegovo matično zasedbo Heavy Les Wanted v komadu Tarzan, so na plošči sodelovali še prej omenjeni Mike Willford na saksofonu, Mitja Kavec, ki je zaslužen za zvočno podobo in je tudi soavtor plošče, Brane Zorman iz BeitThroN na samplih in loopih ter najpomembnejše Klemen Klemen, kot gost v komadu V mestu nekaj dogaja. Alijeva plošča je dosegla trikratno zlato naklado, kar pomeni, da se je prodala v več kot 15.000 izvodih, kar je za današnje razmere zavidljiva številka. Ali je poleg tega pobral nekakšno Stopovo nagrado za najboljšega novinca na sceni, kjer pa je prišlo do prve in tudi zadnje resne "frke" s Plestenjakom. Na podelitivi Zlatih Petelinov na Bledu, je namreč Alijeva ekipa, na čelu s frizerjem Bolho, začela na Jana streljati z vodnimi pištolami. Kasneje je sledilo še obmetavanje s krožniki, vendar se je zadeva kaj hitro pomirila. Ostal je le pečat, ki ga je Ali še enkrat pustil na sceni kot prvi, pečat, ki ga Aliju nihče ne more odvzeti in mu ga tudi nikoli ne bo mogel. Naslednji dan so Slovenske novice čez celo stran objavile štorijo o vojni med Plestenjakom in Alijem, kateri so namenili celo večji del naslovne strani. V tistem času je bil Ali res velik, o tem pričata tudi dva velika živa nastopa. Kot predskupina je leta 1995 Ali En kondicijsko popolnoma pregorel, ko je bil pred polnim Tivolijem predskupina Beastie Boysem, nabito poln pa je bil tudi koncert v DC-3 Dakoti. Toliko ljudi najbrž še dolgo ne bo v Sloveniji na koncertu le enega slovenskega rap izvajalca. V Dakoti se je takrat trlo okrog 3000 ljudi, med kateri je večina poznala takrat nesporni hit Burek, za katerega je Ali takrat posnel svoj prvi video za ploščo, ki je nastala pod taktirko SSFa alias Simon Stojko Falka. Še ena od ikon slovenske rap scene, ki se rodi prav s projektom Ali Ena (v tem času Falk spozna tudi Klemna Klemna). Simon Stojko, večkratni svetovni prvak v bajkanju, je bil pomemben predvsem zaradi tega, ker je Aliju omogočil izid plošče, saj je le-ta izšla pri njihovi družinski založbi Mačjidisk. Takrat najbrž nobena druga večja založba takega izdelka ne bi niti poiskušala izdati. Pri sami plošči je izjemno zanimivo tudi to, da je bila tolikšen hit, da so jo takratne trgovine dobivale vsakih nekaj ur, saj si nihče pri založbi ni predstavljal, da bo plošča tak hit. Ogromno ljudi se še danes spomni, kako so hodili vsak dan kupovati Alijevo ploščo, ki pa je je vsak dan posebej tudi zmanjkovalo. Tako Stojko kot Ali pa sta bila del takratnega Cankar teama. Cankar team je počasi postajal glavno središče, kamor so zahajali takratni rapperji in v prvi vrsti skaterji. Tam so se med drugim poleg njiju pojavljali za rap srenjo pomembni Miklavž, Dado Sheik, Vanc in Denis oz. Dondi. Najprej je želja po rapanju združila Sheika in Miklavža, katerih sodelovanje se je začelo tako, da je bil Miklavž edini, ki je imel takrat doma računalnik in je bil pripravljen narediti nekaj podlag za Dada. Seveda je tudi sam kmalu kakšno zarapal, vendar kaj več od nostalgičnih obujanj spominov na kakšen način so se njune prve "snimke" posnele, ne obstaja. V istem času pa sta Vanc in Dondi že sodelovala skupaj v projektu Garbage Enemy. Poleg njiju so bili v zasedbi še Miha Guštin - Gušti, kasneje frontman glasbene zasedbe Big Foot Mama, Mike Willford in Maži Košir. Zasedba je bila znova razdeljena na dva dela, na vokalni rapperski del Vanca in Dondija ter osnovna, glasbeno inštrumentalna, zasedba Gušti, Mike in Maži. Ob podpori in uspehu Ali Ena in naknadni pridružitvi Dado Sheika, ki ga je Dondi pripeljal v skupino, so se Garbage Enemy začeli na veliko vrteti po radijskih postajah in so kmalu postali hit, komad Ne me jebat…, za katerega so posneli legendarni spot, v katerem se Vanc z boardom vrže v Ljubljanico, je bil res ogromen ulični hit. Garbage enemy so že posneli in pripravili material za ploščo, ki pa potem zaradi večih razlogov in kasneje razpada skupine, žal nikoli ni izšla. Pri Garbage Enemy je izjemen še en podatek, in sicer, da so imeli samo tri koncerte, vendar pa so bili prav vsi izjemno odmevni. V Ljubljani so bili leta 1996 predskupina newjerseyski zasedbi Naughty By Nature - kar je takrat slikovno in tekstovno na veliko spremljala tudi Mladina - v Mariboru, ko so bili po izboru radia MARŠ izbrani za zasedbo leta ter v Celovcu, kjer so nastopili na nekem festivalu. Zanimivo je tudi, da so bili za Ali Enom, katerega sponzor je bil takrat med drugim Obsession, drugi band, ki so jih poiskali sponzorji in tako je Russell takrat z oblekami sponzoriral Garbage Enemyje. Ob koncu obstoja zasedbe sta se ji pridružila še Miklavž in Dj Nova oz. Luka Prinčič, ki sta kasneje delo nadaljevala v breakbeat skupini Happy Generated People. Ta se je razdelila na več delov, med njimi pa je znova sodeloval tudi Dado Sheik kot raper; Miklavž in Nova pa sta posnela tudi komad Princip kje zavit. Vzporedno s tem so leta 1994, takrat sicer še bolj iz zajebancije kot ne, začeli Dado, Dondi in Miklavž s projektom Skatepozer. Zanimivo je na kaki slabi opremi je bil projekt posnet, saj kljub večkratnem poslušanju, ljudje še danes ne razumejo vsega kar sta emsija povedala. Dado in Dondi sta bila rapperja, Miklavž pa je skrbel za zvočno podobo. Projekt je izšel leta 1998 v sklopu skaterske revije Pendrek, v približno 500 izvodih in samo na kaseti, kot dodatek k reviji. Glavna hita sta bila komada Kr neki ('95) in Čudna kombinacija ('96). Projekt je pomemben v prvi vrsti zaradi tega, ker je bil to eden prvih posnetkov narejen brez živega banda ali kakšrnihkoli v živo odigranih inštrumentov. No, leta 1995 se je prvič zbrala tudi srenja vseh opaznejših rapperjev, ki jih je kot predskupino za koncert legendarnih, takrat sicer še večini popolnoma neznanih Rootsov, skupaj zbobonal nihče drug kot JAMirko. Na odru so se takrat kot emsiji znašli Call Ya, kot vokalist zasedbe HLW, trojica iz Garabe Enemy ter Miklavž in seveda Klemen Klemen. All star ekipa je koncert, tako kot kasneje tudi Rootsi, opravila odlično. Istega leta pa so svojo, na žalost edino, ploščo izdali tudi Heavy Les Wanted, ni pa imela naslova (KifKif/95). Call Ya na vokalu, Sandi Kragelj na basu, JAMirko Vi.P. na bobnih, Simon Pintar kot kitarist, Simone D'Eusanio na klaviaturah in violini in Rok Gerbec kot tenor saksofonist so naredili prvo pravo slovensko funk ploščo. Na njej so se izmenjavali vokali Alija in Call Ye, saj so nekateri starejši posnetki vendarle obstali na ploščči in tako je tudi prav, saj je nesporni hit plošče komad Ljubljana Dans La Place nastal v enem dnevu, leta 1994, ko so v okviru festivala EBU v Ljubljani, nastopali priznani švicarski rapperji Silent Majority. Skupaj z Ali Enom, ki je bil takrat še član Lesov, ter Heavy Lesi, so naredili enega najboljših komadov slovenske rap zgodovine. To je tudi prvo gostovanje katerekoli tuje skupine s slovenskimi raperji. Ali En tudi sicer sodeluje na plošči vokalno še dvakrat, ostali del pa mikorofnsko prevzame Call Ya. Plošča je eden od spomenikov slovenskega rapa in je najbrž izšla nekaj let prezgodaj. Med leti 1993 - 1995 so se v Ljubljani pojavljali tudi že nekateri raperji, ki so delali bolj zase in doma. Recimo v ljubljanski soseski Bs-3 je delala manjša skupina ljudi, zbrana okrog Andreja Strojnika in Primoža Parovela. Kakšnih resnih ambicij fantje sicer niso imel, vendar pa je nekaj zelo amaterskih posnetkov nastalo kar “iz prve” in to z zvoki iz računalnikov tipa Amiga. No, to so delali iz zabave, komadi tipa Balsam za ušesa ali Ata Korl, so bili, če ne drugega, popolnoma smešni, njihovi teksti pa boljši kot veliko tekstov danes. Potem pa je prišla ponudba za izdelavo glasbe za film Rabljeva freska, za katero je izpod peresa Andreja Strojnika in za beatom Primoža Parovela, nastal komad Rabljeva Freska, v katerem je kot zanimivost sodeloval tudi Klemen Klemen. Komad se kasneje ni uvrstil v izbor filmske glasbe. Najbolj zanimivo je to, da je Klemen Klemen prvi del komada odrapal z normalnih glasom, kar kasneje ni bila praksa. Seveda so se skupine okrog leta 1995 začele množiti tudi v ostalih ljubljanskih soseskah, vendar so bolj ali manj ostale zaprte v svoj prostor, z na kasetar posnetimi snimkami, ki se danes prašijo zgolj v njihovih lastnih domačih fonotekah.
Prebujanje ostalih slovenskih mest
No, seveda pa je v letih, ko je Ali En že izdal svojo ploščo, v Sloveniji delovala še kopica drugih izvajalcev. V Kranju je prve posnetke s pomočjo svojega očeta delal Pižama ali Boštjan Gorenc, ki je začel z resnim delom leta 1994 v Projektu dveh Boštjanov (P2B). Drugi del zasedbe je bil Boštjan Tušek, bolj znan pod imenom BB. Po približno osmih mesecih je nastal P2Bdemotejp, kjer se je znašlo 12 posamplanih lupov in tekstov, kaseta je bila tako kot vsi resnejši projekti v začetku 90-ih dobro sprejeta v lokalnem območju Kranja, slišalo pa jo je tudi kar lepo število osebkov iz drugih koncev Slovenije. Duet je v svojem dveinpolletnem obstoju gostoval na različnih radisjkih postajah (med drugim tudi v Rhyme Kickerz na Radiu Študent), pripravljen je bil tudi material za ploščo, ki je nastala v kooperaciji z Velenjčanom Mariom Medveškom, iz takratne elektro eksperimentalne zasedbe DIG. A prav ob koncu se je Pižama odločil razpustiti skupino P2B, saj se je začel ukvarjati s popolnoma drugačnim načinom rapanja, opustil pa je tudi najstinške teme zabav. Pižama je kasneje večinoma deloval z Dohtarjem Sulejmanom, s katerim sta posnela 4 komade, ki so se vrteli tudi na hrvaških radiih, med drugim tudi na Blackout Rap Showu. Pižama je še danes eden od najbolj dejavnih ljudi na sceni, prav tako kot velenjski Bronxtarz, ki so okrog leta 1995 začeli z delom v Velenju. Scratch Dogg je k sodelovanju povabil še nekaj znancev in prijateljev, med drugim tudi Zmedena, sedaj člana zasedbe Plan B, ki bo kmalu izdala svoj prvenec in Zajebana. Skupina je dobila ime po takrat najnevarnejšem delu mesta Bronxu. Danes člani zasedbe Scratch, Zajeban in Zik aka Zekerija, niso vsi več doma iz tega dela mesta, vendar skupina deluje še danes in je še ena od velenjskih zasedb, ki je blizu izdaje plošče. Tudi Maribor ni stal križem rok in tako so se že leta 1995 pojavili Dandrough, projekt katerega gonilni sili sta bila člana zasedbe Ezy-G (Matjaž Ezgeta) in Bigga J (Aleš Jaunik), pa več žanrski band Central Problem, pod taktirko danes izjemno cenjenega režiserja Vena Jemeršiča, ki je delal več glasbenih zvrsti in tudi v več jezikih. V mariborski okolici, v Slovenski Bistrici, je s svojim delom začel MCK alias Kremi (Marko Kremavc). Med letoma 1996 in 1997 je spremenil v projekt BDM - BrainDeadMuthafuckaz, katerega člani so se kasneje izmenjavali, ostajal je le MCK. V tem času je s svojim delom začel tudi Allen G, ki je s svojimi kolegi štartal s projektom Rejected. Posnel je nekaj komadov, med njimi je sigurno najbolj znan What Is Our Name. Največji problem je bil poleg Allenove nekredibilnosti, vsaj še jezik, saj tako osnovnih napak v angleški slovnici ne slišimo vsak dan, kaj šele na studijsko posnetih komadih. Izmed mariborske klike so cd najprej spravili skupaj multižanrski Central problem, ki so v postavi Ven Jemeršič, Boštjan Andjelkovič - Angel, ki je bil glavni vokalist skupine, ter Sebastijan Duh. Takoj ob izidu plošče 149 (Helidon/96) so posneli tudi spot za komad Mercedes. Na izdelku sta svojo vlogo odigrala tudi Bigga J in Ezy G, sicer duet Dandrough, saj sta gostovala v komadu No joke, na žalost v angleškem jeziku. Vendarle pa sta si s koncerti, kjer sta veliko nastopala prav s Central Problem, nabrala precej dolgo kilometrino in ju je opazil član skupine Lačni Franz, ki jima je še istega leta pri svoji založbi izdal prvenec Ko pride bog… (Conan/96). Central problem so počasi prenehali s svojim delom, vsekakor največji hit pa so posneli za hrvaški film Mondo Bobo. Plošča je bila na Hrvaškem hit, ravno tako tudi zasedba Central Problem, ki pa je nato zaradi velike zaposlenosti Vena in odhoda Angela tudi razpadla. Dandrough sta v Sloveniji zaslovela s komadom Dobrodošli v Mariboru, vendar jima založba ni posnela niti videospota, a vseeno sta fanta prodala vse natisnjene cdje. Točne številke zelo nihajo, vendar je dejstvo, da je bil na štajerskem koncu to res ogromen hit. Fanta sta še nekaj časa nadaljevala skupno pot, kmalu pa se je Bigga J odločil, da ne bo več snemal, Ezy-G pa se je pridružil drum n bass ekipi Illegal Crew in si tako še dodatno pridobival izkušnje in pilil svoj flow. Pri Ezy-Gju je vsekakor treba poudariti, da je Ezy G prej igral kitaro v nekem rock bandu, a se je kasneje zaradi ljubezni raje posvetil rapu, čeprav je sam šolan glasbenik. Na začetku istega leta je na gorenjskem koncu izšla plošča Pasjega kartela, naslovljena Pesjansa (Corona/96). Pasji kartel je spremenjena zasedba ljudi, ki so se prej nastopali pod imenom KoširRapTeam. Koširja so hoteli nekako izpodriniti (vsaj trženje njegovega imena) in v ospredje postaviti svoje realne rapperske sposobnosti. Tako je reinkarnacija KoširRapTeam-a leta 1996 nastopala v zelo ohlapnem triu. Masterminda zasedbe sta bila dr. Janez Jovan in Matej Jovan - Matejo, v skupini je bil še Jure Košir - Kruši, kot gost pa je na komadih iz plošče nastopal tudi Klemen Klemen aka Kl-in-Bastard, kot nekakšen pol uraden član zasedbe. Besedila so res postala precej boljša, vendar se od besed tipa “nigga” še vedno niso ločili. Na enem komadu zasledimo tudi prvi uradni posnetek Pižame, Poletna norost. Highlight plošče so bili komadi Naj prjatu in Pod pritiskom, v katerem je gostoval Klemen Klemen, ter vrnjen udarec Ali Enu, komad Vprašanje, ki je bil v celoti "diss" posvečen Aliju. Ali je takrat že spremenil samega sebe in se zelo pomiril, se poročil, ter leta 1999 izdal svojo drugo ploščo Smetana za frende (Forza Cheeba Network/99), na kateri je Ali zelo odrasel in popolnoma spremenil svojo podobo v javnosti in tudi zasebno. Namesto skupine je tokrat plošča studijsko producirana in glasbeno precej oddaljena od rapa, besedilsko in vokalno pa vsekakor še vedno zelo rapperska. Ali je priznal, da je odrasel, da se je spremenil in začel rapati drugačne komade. Posnel je tudi dva spota za komada Odprava zelenega funka in Who's The Real Kekec?. Pred njegovim ponovnim rojstvo je Ali padel precej globoko, nehal je vrteti glasbo, popolnoma "zabluzil" v lajfu in se prepustil drogam. Nekje v tistem času, mislim da leta 1997, je posnel tudi enega najboljših, če ne celo najboljši slovenski rap komad Naj firma dela, za gledališko igro gledališča Glej/Grapefruit in njeno predstavo Limonada. Pred tem je treba omeniti vsaj še tretjo, daleč najboljšo ploščo skupine Pasji kartel, Kartelova teorija (Big Bang/98). Na tem projektu sta uradna člana zasedbe postala Pižama in Klemen Klemen, kot gost pa je na plošči še Ezy-G. Videospot in sama priredba komada Ker sovražnik ne spi, v katerem kartelovci sodelujejo z Vladom Kreslinom, je bil poleg legendarnega Naj prjatu II daleč največji hit plošče. Še leto pred tem je izšla plošča ljubljanske zasedbe Srečne mladine, ki sicer igra fuzijo rocka in še česa, pomembna pa je zaradi tega, ker je bil član in vokalist zasedbe Dado Sheik, ki je na plošči Đa Balkan Rasa (Nika/97) odrapal nekaj komadov. Dado je leta 2000 skupaj z Miklavžem izdal še komad Etno rano rano, za katerega so posneli tudi spot, pod imenom Etno. Prav tako je na slovenskem elektronskem dub projektu, po dolgem času sodeloval tudi Call Ya, ki je v komadu Sister Remember, gostoval na plošči Bast (Dallas/00).
Geografska rast slovenskega rapa in njegov dokončni prodor
Po vsem tem smo doživeli prvo zanimanje uveljavljenejših slovenskih založb za slovenske rap izvajalce. Tako je kot prvi rap izvajalec na veliki založbi, izdal ploščo, naslovljeno Trnow Stajl (Nika/00), Klemen Klemen. Plošča in njene uspešnice Keš pičke, Jst sm umrl in Leta 1600, so postali pravi hit. Prodaja se je približala 10.000 izvodom, Klemen pa je dobil zlato ploščo. Na plošči je predstavil še svoje kolege ljubljanske T-Sete, Satana, Slano in Gina ter goriškega kolega Kinga, ki je kasneje skupaj z Cess Oneom oz. Valterapom, s komadom 1,2,3 pristavil svoj košček na kompilaciji 5 minutes of fame - za narodov blagor (Kif Kif/Radyoyo/00). Kompilacija, ki smo jo vsi nestrpno čakali, je svojo prvo najavo ter zbiranje posnetkov in izvajalcev najavila skoraj tri leta prej. Izvajalci so pošiljali svoje snimke, ekipa Radyoyo ter njihova neodvisna komisija pa je izbrala 16 izvajalcev, ki so se potem koncem leta 2000 pojavili na kompilaciji. Projekt je začel takratni član skupine Nedotakljivi in ekipe Radyoyo Nikolovski, ki je potem skupaj z ekipo Rdyo tudi izdal ploščo. V projekt je kompleten kolektiv Radyoyo usmeril ogromno energije, izbrani pa so bili naslednji: iz Ljubljane so prišli Pupi, Da II Deuce, Nedotakljivi, Jose, Knez Stipe, T-Set, FB, Anonimni in Brodi, iz Kočevja Gottschee Project, iz Velenja Bronxtarz in Plan B, iz Maribora Ezy-G, iz Slovenske bistrice BDM, iz Kranja Pižama, iz Gorice in Solkana pa omenjena King & Cess One. Prvi single in spot je bil posnet za komad V letu 00, v katerem se je prvič solo pojavil Jose, takrat del skupine Nedotakljivi, ki je tudi posnela spot za komad V dimu in smogu. Spot je potem veliko kasneje posnel še Zeds, za komad ljubljanskega dvojca DaIIDeuce Doše in Kacafure, z naslovom Dost vas mam. Pri tem komadu ne moremo mimo podatka, da se je komad znašel na kompilacija založbe Stonegroove Speaking In Tounges, kjer so bili zbrani komadi iz različnih koncev sveta, iz Slovenije pa je bil izbran prav to komad. Zgodba pa se nadaljuje, ko začnejo producenti filma, v katerem igra Nicole Kidman, iskati nekaj ruskih komadov povezanih s filmom… in tu prav po zaslugi kompilacije Speaking In Tongues najdejo komad Dost vas mam ter ga uvrstijo v film, ker sta si slovenščina in ruščina vsaj malo podobna. Sama kompilacija 5 minutes of fame je geografsko zastopala skoraj vse konce Slovenije, a presenetljivo naslednji izdelek nima nikakršne povezave s 5 minutes of fame, saj se 6 Pack Čukur, kljub temu, da je že takrat nastopal po celi Sloveniji, kot gost skupine Funk You, na projektu Za narodov blagor ni pojavil. Čukurjev prvenec Ne se čudit (Menart/2001) je v bistvu izdal njegov manager. Čukur (Milionaro) se je s Plan B (Poker s sceno) in Bronxtarzi (S karizmo rojen) leta 2001 pojavil tudi na kompilaciji velenjske scene imenovani Lignit 2 (Plac/01). Čukur je posnel dva spot, prvega za komad Šluk Šluk in drugega za komad Vseen, na katerem gostuje Mariborčan I.C.O. Gostovanja na plati so domena velenjske scene, iz katere seveda izvira tudi sam 6Pack, tudi on rekreativni skater. Z izdajo petih minut slave in uspehom Klemna ter Josea, se je pojavilo še veliko drugih, ki poskušajo rappati. Tako imajo sedaj rapperje v Beli Krajini, ki jo predstavljata Kalskee in Echob Da Dogg, na štajerskem so že leta 1998 začeli delati tudi Stash Emsi skupaj z Dj Mystiqom, pa Dj Splinter in ostali, ki so se kasneje združili okrog žal razpadlega projekta ČezLetoDni, recimo Lulek, Hobosapiens, nekoč član zasedbe BDM, kasneje pa smo opazili še I.C.A. ter JMCja, sedanjega člana BDMjev. Seveda je v Mariboru in okolici še veliko mlajših izvajalcev, ki pa si zaenkrat še niso ustvarili kakšnega resnejšega imena. V okolici Celja najdemo H-Town Thugstaz, tudi v Zasavju je nastalo precej skupin, med drugim mladi emsi J2TheK. V Ljubljani je delovala ali še deluje kopica zasedb, med njimi so pomembnejši vsekakor Trkaj, Bad Newz, Šaba (in Nemanja), TeRAPija, Drobižek, Malo'wne, Street Level, Alenka in ogromno drugih zasedb in rapperjev. V okolici Gorice najdemo še Piera in BbuDDo, na gorenjskem se prebuja kar nekaj zasedb na čelu s Kocko. Dolenjska ima freestylerskega šampiona N'Toka, sicer glavnega vokalista skupine Moveknowledgement in Menihe. Velenje ima Taka, MC Weeda ter Izgubljene in še koga. Tudi ostali se prebujajo in vse več je lokalnih bendov. Vendar pa je kvaliteta mnogih zgoraj omenjenih zasedb zelo vprašljiva. Ob koncu je seveda treba omeniti še vse, ki so izdali demo epje v letu 2002 in jih prodajali kar iz svojih rukzakov. Kosta & Markof, s svojim epjem Riihlah, Brodii in njegov izdelek Mala plošča ter Valterap s svojim Nekitakegakuvalter. Vsi trije, predvsem pa Kosta, ki je začel s to prakso, so seveda postavili novo mesto slovenskemu rapu in pokazali nove možnosti neuveljavljenim mladim izvajalcem. Koncem devetdesetih so se v Sloveniji začeli pojavljati tudi crossover bendi tipa Cancel, D-Fact, Leftegg, CRUSH in ostali. Med njimi so konec leta 2002 izdali ploščo D-Fact, ki so ploščo naslovili Čas (Nika/02), sicer zmagovalci natečaja Kdo bo osvojil TriGlav? ter Cancli, velike zvezde Maratona Radia Študent, katerih plošča Urbana nervoza (B Pop/03), je posneta v zadnji verziji zasedbe s samo enim emsijem, ki ga upodablja Gašper Škulj (MC Lagani). Ob koncu pa moramo omeniti še tretji prodajno najuspešnejši izdelek, po Levi sceni in Trnow stajlu. Murat & Jose sta s ploščo V besedi je moč (T3s/Multimedia/02), izdala edino uradno slovensko rap ploščo v letu 2002. Murat & Jose, sta znanca iz iste gimnazije, kjer sta posnela svoje prve posnetke v skupini Captamur, nato sta se združila skupaj z Dj Gambinom, kasneje je postal Dj Maestro, Račičem, Dadom (ne Dado Sheikom) ter Nikolovskim, ki so ustanovili skupino Nedotakljivi. Kmalu je pri Nedotakljivih ostala le še četverica Maestro, Nikolovski, Murat in Jose. Taki so se hitro odpravili v studio in posneli štiri komade, od koder sta v javnost priromala dva. Prvi je bil narjen v sodelovanju s Targetom, General Woojem ter Stupnim iz ekipe zagrebškega Blackouta, komad pa se imenuje Sedem. Na drugem komadu Maske, pa vokalno najdemo le Nikolovskega ter kot gosta Dado Sheika. Nedotakljivi so promovirali in pomagali tudi pri projektu 5 minutes of fame, saj so kmalu po svojem nastanku postali del ekipe Radyoyo, s katero sta Murat in Jose povezana še danes. Prav kmalu po izidu plošče, pa so Nedotakljivi razpadli zaradi drugačnih pogledov na glasbo. Nikolovski je takoj začel s projektom Sami norci, kamor je pripeljal svoje prijatelje, hude emsije in producente, Murat & Jose pa sta po tem, ko sta nastopila kot predskupina na koncertu Afu-Ra v Ljubljani, v sredini leta 2002 izdala svoj prvenec V besedi je moč, ki je takoj postal uspešnica. K temu, pa sta pripomogla tudi dva hita in videospota, Spredizadi ter Od Ljudi za ljudi, pri katerem sodeluje pevec rock skupine Siddharta, Tomi M…
IZDANE PLOŠČE: 1994 KoširRapTeam - Včasih smučam hit… (Corona), Ali En - Leva scena (Mačjidisk), 1995 Heavy Les Wanted - Heavy Les Wanted (KifKif)*, 1996 Pasji kartel - Pesjansa (Corona), Central Problem - 149 (Helidon)*, Dandrough - Ko pride bog… (Conan), 1997 Srečna mladina - Đa Balkan Rasa (Nika)*, 1998 Pasji Kartel - Kartelova teorija (Big Bang), 1999 Ali En - Smetana za frende (Forza Cheeba Network), 2000 Klemen Klemen - Trnow Stajl (Nika), 5 Minutes of fame - Za narodov blagor (Radyoyo/KifKif), 2001 6Pack Čukur - Ne se čudit (Menart), 2002 Murat & Jose - V besedi je moč (T3s/Multimedia), D-Fact - Čas (Nika)*, 2003 Cancel - Urbana nervoza (B Pop)*
* pogojno bi jih lahko uvrstili med rap plošče, čeprav to v bistvu niso, vsaj ne v čisto pravem pomenu besede in produkcije, vendar so pomemben del izdanih plošč pri nas.
IZDANI EPJI: 2002 Kosta in Markoff - Riihlah, Brodii - Mala plošča, Valterap - Nekitakegakuvalter
POSNETI SPOTI: RC RAPPERS (Mi pijemo pivo), ALI EN (Burek, Odprava zelenega funka, Who's The Real Kekec), KOŠIRRAPTEAM (Včasih smučam hit, včasih pa počas), PASJI KARTEL ft. KLEMEN KLEMEN (Pod pritiskom, Ker sovražnik ne spi ft. Vlado Kreslin), CENTRAL PROBLEM (Mercedes, Zagor, Oral Lorry, Đubre, Ovo je Kralj), KLEMEN KLEMEN (Keš pičke, Jst sm umrl, Leta 1600), GARBAGE ENEMY (Ne me jebat), ETNO (Etno rano rano), NEDOTAKLJIVI (V dimu in smogu), DA II DEUCE (Pridiga, Dost vas mam), RADYOYO ft. JOSE (V letu 00), MURAT & JOSE (Spredizadi, Od ljudi za ljudi feat. Tomi M), BASTARD MC (Nori svet), 6PACK ČUKUR (Šluk šluk, Vseen ft. I.C.O.), D-FACT (Čas ameriške dekance), S.W.A.T. TEAM (????????), snema se BRODII (Rimarimirime)
RADIJSKE ODDAJE: še delujoče: prva oddaja je bila RHYME KICKERZ (Radio Študent 89.3 - petek od 20.00 - 21.30), PUMP IT UP (Radio Salomon 101.6 - sreda 20-00 - 22.00), HIPHOP VIZIJA (Moj Radio Velenje - 22.00 - 23.00), Fresh Hip Hop Radio Show (Radio Robin, Nova Gorica, petek zvečer), HIP HOP IN OSTALO ex HIP HOP GALERIJA (Val202 98.9 - ponedeljek 18.00 - 18.45), RADYOYO ( ex Gama MM, trenutno delujejo preko neta), obstajale so še oddaje: VZHODNA STRAN (Gama MM), HIPHOP VIRUS (Marš) in WHAT'S UP (Tartini), ki trenutno ne delujejo.
BEEF: 1. JAN PLESTENJAK vs ALI EN (Plestenjak, Leva scena)
2. ALI EN (Leva scena) vs PASJI KARTEL (Vprašanje)
3. PIŽAMA vs 2BROTHERS, oboje freestyle, edini, ki se je odvijal live na stagu.
4. KLEMEN KLEMEN (Neralič Story) vs EZY-G (Blaga blaga blau ft. MCK)
5. KLEMEN vs POL ŠTAJERSKE (ogromno komadov k dissajo Klemna)
MIXTAPE: na kasetah: DJ MAESTRO 5 različni mixtapov, DJ ZEDS enega, RADYOYO mixtape, na cdju: DJ K'POW enega.
TUJI KONCERTI PRI NAS: Naughty By Nature, Roots, Beastie Boys + Dj Hurricane, Pharcyde + Supernatural, Afu-Ra, Jeru The Damaja, Ice-T + Bodycount, Jovanotti, Dj Vadim + Russian Percussion, Guru + Krumb Snatcha, Fun-da-mental, Public Enemy, Kc Da Rookee, Masta Ace, Das Efx, Lewis Parker, 21, Afrika Baambaataa, R Fame (tole je kar nekaj), Tram 11, El Bahattee, Delirijum Tremens, ReelPsychoDelix, Bolesna Braća, Nered I Stoka, Edo Maajka, V.I.P., Ugly Leaders, General Woo, Stupni, Elemental, Voodoo Popeye, Rambo Amadeus, Juice, SAF, Dj Pimp,
DJ - VINILI: slovenski: DJ BORKA, DJ CALL YA (ne rola več), DJ DADO, DJ DEEP-E, DJ DEMON, DJ D-EZ, DJ ESCO, DJ EJ (HipHop vizija), DJ FU (Rdyo), DJ JAMirko (Rdyo), DJ K'POW (Rdyo), DJ KUSTUR, DJ MAESTRO (Rdyo, ne rola več), DJ MISTIQUE, DJ NINJA, DJ POHA (ALI EN), DJ SNAKE, DJ SPLINTER, DJ SSF, DJ SUGAR, DJ SUPASTAR, DJ ZEDS (Rdyo), DJ ZHE,…, najpomembnejši tuji gostje: DJ 279, DJ SHOCCA, DJ 279, DJ MK, DJ FRX, DJ RON, DJ SWING, DJ HARRY LOVE & RENEGADE (Scratch Perverts), MR. THING, DJ VADIM, DJ DICE, DJ TOMMY HILL, AFRIKA BAMBAATAA, ?UEST LOVE (The Roots),…
TURNTABLISTI: DJ DAVOR (kasneje je imel skupino Pycho Klan) je bil drugi na jugoslovanskem prventstu, DJ SSF (Dj D-Factov, Klemna Klemna, Heavy Les Wanted,…), IRONIC TRONIC ( DJ DADO & BORKA) imata svojo vizijo turntablizma iz 4-ih gramofonov, DJ SPLINTER
ORGANIZATORJI PARTYJEV: RADYOYO, EJ ENTERTAINMENT, STREET EXPLOSION, MONKIBO, WHAT'S UP, DJ D-EZ…
GRAFITI: prvi resen grafit je narisal Matej Družnik - Miško, danes igralec, del Limonade teama, ki je na stavbo Iskre ob Cankarjeve domu narisal grafit GRANDMASTER FLESH, skupaj s pomočnikom pokojnim Petrom Kancom. To se je zgodilo okrog leta 1985. Policija jih je kmalu našla in v tistih časih, ko je bil to nezaslišan incident, so mu odprli dosje, zaradi grafita pa ga maltretirajo še danes. Kot zanimivost lahko omenim še to, da so ga slikali pred grafitom, on pa je kazal na grafit, kot dokaz, da je njegov. Kasneje se je pojavila ekipa Stripcore, danes pa so najbolj opazni Clon Artovci, Ron, Mabone, Borja, Pero, Jenko. V Mariboru imajo precej močno grafitarsko ekipo, Spoon, Da Vinci, Sprejer X, Dogfucker,…), prvi resnejši grafit pa naj bi bil grafit Signal, ki se je pred približno desetimi leti pojavil na Lentu.V Novi Gorici je protagonist King in kompanija okrog njega.
BREAKERJI: Okrog leta 1983 so ga začeli počasi učiti v plesni šoli Kazina. Najzaslužnejša za prihod breaka k nam naj bi bila Samo Furlan, ki je danes veterinar in Primož Longyka, ki sta učila tudi ostale. Med njimi sta bila najbolj aktivna brata Mare in Janez Sedej, ki sta prav tako trenirala v Kazini. Problem je bil, ker so bile vaje v nedeljo zvečer in se zato ogromno mlajših ni vpisalo v te tečaje. Brata Sedej sta že takrat izstopala po svojih oblačilih, saj sta imela skoraj profesionalno opremo. Samostojno je sicer nekaj brejkal tudi Kristijan Mulan, ki pa nikoli ni pristal v nobeni ekipi, ker je brejkal bolj zase. Eden opaznejših je bil tudi David Sluga, danes znan odvetnik, nekoč pa igralec v filmih Poletje v školjki 1 in 2. In prav drugi del je dokaz takratnega breakerskega delovanja v Ljubljani, kjer je v Kazini plesalo kar okrog 200 brejkerjev. Edini, ki je bil sposoben vse to organizirati pa je bil Tomaž Ambrož. Ekipa na čelu z bratoma Sedej, se je udeležila kar nekaj svetovnih prvenstev v Italiji, Turčiji, Švici, iz enega od njih so ekipno v breakdancu prinesli bronasto kolajno. V electric boogiju so se gibali med 6. in 8. mestom. Ekipo so poleg bratov Sedej sestavljali še Maks Dežman, Grega Legiša ter seveda Samo Furlan in Primož Longyka. Od znanih osebnosti sta brejkala tudi Jure Longyka in Aljoša Rebolj, Kazinina šola breakdancea pa je takrat trajala približno sedem let, potem pa je prenehala delovati in breakdance je izginil tudi v slovenskem prostoru. Pred kakšnimi 4. leti se je začela s tem ukvarjati nova generacija, pri katerih je v eni od disciplin prvak Željko Božič, trenutno pa je v Sloveniji kar nekaj šol, ki učijo breakanja in electroboogija (Kazina, Urška, Plesni Studio M, Bolero). Breakdancerjev je znova precej in ponovno pobirajo medalje na določenih tekmovanjih. Recimo v Celju deluje skupina Squad ' N' Effect, v Ljubljani pa Street Elements, Štrudl Brejkers, vse tri skupine pa mlajše tudi učijo brejkanja v svojih prostorih. Poleg tega imajo svoj prostor za učenje v Ljubljani tudi Hrvaški šampioni MegaBlast…. Tudi za to bi lahko porabili ogromno prostora…
INTERNET: Trenutno edina slovenska izključno hiphop stran je www.hhv2000.com, ki pa zaenkrat daje svoje mesto predvsem mariborskemu oz. štajerskemu hiphopu. Poleg tega pa imajo stran še določeni raperji, od pomembnejših strani, ki zavzemajo veliko prostora za hiphop so še www.monkibo.com in www.radyoyo.si, z vsemi svojimi podstranmi.
ČASOPIS: Edini in prvi resni časopis, ki se je ukvarjal zgolj s hiphop tematiko je bil Strihnin, katerega urednik je (bil) član skupine BDM - Kremi. Mislim, da so izšle 3 strani Strihnina, vendar pa nisem ravno prepričan ali je to res ali ne. O hiphopu pa ponavadi na popolnoma zgrešen način in z dostikrat tudi napačnimi podatki pišejo tudi drugi slovenski mediji, saj je ob komercializaciji rapa, zraslo tudi zanimanje za tovrstno glasbo
PARTYI: V Ljubljani so se prvi resni partiji začeli v ljubljanskem TrueBaru, kjer je spodnji prostor lastnik Dragan zaupal Denisu (kasneje članu Garbage Enemy), ta je povabil k sodelovanju Silvana Kurenta oziroma Dj Snakea. Stvar datira nekje v leto 94, dan pa je bil ponedeljek. Na začetku se je zbiral le Cankar Team, kasneje pa vse več ljudi. Leta 1995 pa je Dražen Štader dobil še petkov večer, vendar ni rolal le rapa temveč tudi ostalo sorodno muziko v tistem času. V TrueBaru je rap nekako ostal stalnica vse do njegova zaprtja, sicer na različne načine in z različnimi ljudji. Tam je svoje prve Dj korake delal tudi Dj Ali En oz. njegov alter ego Dj Poha. Kmalu se v K4, spet na ponedeljek, začnejo dogajati partyji na katerih rolata Zeds in Basta. Ta večer ravno tako kot Draženov v TrueBaru ni bil čisto raperski, vendar je bilo takrat že to, da se vrti vsaj nekaj rapa velik uspeh. Kasneje so se v klubu K4 začeli tudi sredini partiji, z imenom Sreda seveda, skupaj z Ali Enom, JAMirkom in Call Yo. Kmalu zatem so v klub K4 prišli Zeds, Pier in Fishbone, ki so imeli svoje, tudi tokrat ne popolnoma rap partije ob sobotah. V takratni Palmi je petke vodil Marko Simič, z njim pa sta vrtela še Boris in JAMirko. TrueBar je takrat ob koncu leta 95 že začel prirejati tudi žure na vsake toliko časa, pač po dogovoru. Konec leta 95 in potem še nekaj časa v letu 96 so se začeli dogajati tudi prvi partyji v Mariboru. Uspeha je bilo veliko manj kot v Ljubljani. Praček, ki je bil DJ sredinih večerov v klubu MC v mariborski Pekarni, pa je imel v klubu ponavadi 10 ljudi, ob dobrem dnevu pa se jih je zbralo tudi 15. No, leta 1995 se je dogodil Nexus, najbrž eni od bolj nostalgičnih rap žurov v Ljubljani. Tja je dobesedno zahajala cela ljubljanska rapperska sranja od poslušalcev, do Mcjev in Djev. Večeri v takratnem Nexusu, so se imenovali Sobotni groove, glavna pa sta bila JAMirko in Call Ya, ob pomoči Dj Zedsa in ostalih. Tu najdemo tudi prve zametke Radyayo in v bistvu tudi prvo spontano tuje gostovanje. Po koncertu Rootsov je namreč v Nexusa prišel vrtet kar njihov bobnar ?uestLove. V Nexusu so se vrtili tudi doma narejeni posnetki slovenskih artistov. Ob odprtju kluba Metropol sta ob petkih s pomočjo Call Ye in Piera, vrtela Zeds in JAMirko, ki sta potem skupaj s Tino Matijevec štartala z oddajo Radyoyo leta 1996. Po enoletnem oddajanju radia, je imel Radyoyo prvi party v klubu Channel Zero, zunaj pa je ostalo približno 300 ljudi. Kmalu zatem je v Channel Zeru gostoval še DJ 279 iz Anglije, slika pa je bila zelo podobna, sa je tudi ob tej priložnosti več ljudi ostalo zunaj kot znotraj Channela Zero. Partyji so postajali veliki. Ekipa Radyoyo se je v sezoni 98/99 preselila v klubu K4, kjer so se dogajali mesečni partiji. Takrat so tudi v Mariboru začeli delati malo bolj resno, saj so v Gustavu organizirali leta 98 in 99 dva RapAttacka, kjer so se vrstili prvi živi nastopi. Že prej, leta 1996, je v Pekarni z manjšimi žuri poiskušal tudi Splinter, vendar je bila ekipa še vedno bolj ali manj ista, čeprav se je baza povečala. Po letu 1999 se je stvar razslojila in žuri so bili v Velenju, kjer je prednjačil klub Max, pa v Cerknem, v Kopru, v Novi Gorici v Creamu, v Ljubljani pa so hiphop partyji postali že popolnoma jasna zadeva in so se zgodili vsaj enkrat na mesec. Trenutno se dogajajo redni klubski partyji v mariborskem Štuku vsake 14 dni in v klubu K4 v Ljubljani, enkrat mesečno.
FESTIVAL: V Sloveniji smo doživeli nekaj resnejših hiphop festivalov, prvi se je zgodil leta 2001 v klubu K4 (organizacija Street Explosion), kjer je poleg dveh hrvaški, ene jugoslovanske in ene makedonske skupine nastopila še kopica slovenskih izvajalcev. Edini prav slovenski hiphop festival, je bil do sedaj The Blast leta 2002 v mariborskem Štuku (organizacija Ej Entertainment), kjer so nastopili TeRAPija, Eyeceeou, 6Pack Čukur, Ezy G, BDM, King & AP, Pižama, Kosta in Markof, Plan B, Gottschee Project, Murat & Jose, Bronxtarz. Daleč največji hiphop festival pa smo doživeli v dvorani ŠC Triglav v Ljubljani, decembra 2002, kjer so od Slovencev nastopili naslednji izvajalci D-Fact, Šaba, Bronxtarz, ekipa Sami Norci (Trkaj, Brodii, Nikolovski, DaIIDeuce, Plan B), King & AP, Kosta & Markof, Ironic Tronic, Malow'ne, 6Pack Čukur & I.C.O., Klemen Klemen, Kocka in Murat & Jose, od tujih izvajalcev pa so nastopili Bolesna braća, Tram 11, Edo Maajka, V.I.P. in Nered I Stoka, poleg tega je bil na drugem flooru še b-boy battle.
V zadnjem delu teksta sem iz razloga, da je mlajša zgodovina bolj poznana izpustil kar nekaj izvajalcev, vendar bi enostavno lahko pisali še nekaj dni in ne bi končali.
Za pomoč se zahvaljujem Denisu (Garbage Enemy, Skatepozer), Napotu, JAMirku (Rdyo, T3s, Heavy Les Wanted, RC Rappers…), Dado Sheiku (Garbage Enemy, Srečna Mladina, Skatpozer, Ironic Tronic), Kremiju, Saši (MB), Nikolovskemu, Pižami, Janezu Sedeju in arhivu radia Študent, pa tudi vsem, ki ste pošiljali svoje snimke itd
Komentarji
komentiraj >> Re: sobota, 11. 1. 2003: SLOVENSKI HIP HOP
kr ena [29/01/2008]
BRAKERJI
poznam ta dva, ki sta začela....če bi bila SLO mal drugačna, bi verjetn tudi nadaljevala-..
odgovori >>
Re: sobota, 11. 1. 2003: SLOVENSKI HIP HOP
KR EN [08/06/2008]
KAKO TO MISLIŠ, DA JIH POZNAŠ ?
mogoče pa bova nadeljevala...
odgovori >>
Re: sobota, 11. 1. 2003: SLOVENSKI HIP HOP
braker [14/06/2010]
a pol se poznava kr ena?
odgovori >>
Re: sobota, 11. 1. 2003: SLOVENSKI HIP HOP
pepi [01/02/2003]
Še moj komentar k vsemu skupaj. Najprej vsaka čast Jizahu in nato še Napotu. Zelo dobro vodena oddaja in tudi izpeljana. Očitno je bil protagonist Jizah, glede na to, da je Napo rekel, da je priprava njegova in da v tekstu piše hvala Napotu... Vsaka čast res. Freestyli so bili v redu, morda malo preveč Doše in njegovih imitacij. Kar se tiče posnetkov. Ko se spomnim za nazaj, se je rolalo vse kar se je pomembno zgodilo. Ali En, Heavy Les, Call Ya, Klemen Klemen, Dandrough, Central Problem, Murat & Jose, 5 Minutes of fame, nato precej mlajših izvajalcev tipa Alenka, Terapija, Trkaj, BDM, predstavili so se vsi ep-ji in za nameček še živ komad od Klemna. Tudi jaz bi si želel slišati več, vendar je realno, da k komentarjem, ki so bili vsekakor na mestu, zmanjka časa za določene komade. Predlagam kakšno celodnevno oddajo ali kaj podobnega. Za konec še besedica o tekstu, glede na to, da sem za njegovo branje porabil tri dni, saj sem na tesnem s časom lahko avtorju le čestitam za njegov trud in ga povabim na kozarček rujnega ali na dim zelenega. Hvala za prijeten večer in prijetno noč upam, da še kdaj.
odgovori >>
Re: sobota, 11. 1. 2003: SLOVENSKI HIP HOP
grega bulc [30/01/2003]
odlicna oddaja, ceprav bi bilo zame se bolj zanimivo ce bi se res osredotocila na pred-eksplicitno-rap zgodovino z vec posnetki. tudi tistih 400 neizdanih komadov bi bilo potrebno vec rolat. ampak sveusvemu ZAKON! (še vec fristajla v eter !!!!) GLOBOKO IN ŠIROKO PODPIRAM IDEJO, DA BI NAREDILA ŠE EN GHOST, KI BI BIL NAMENJEN LE PREDZGODOVINI IN NEIZDANIM POSNETKOM!!! (no pa tudi kakšne mp3 baze teh komadov se ne bi nihce branil!) Za konec pa še tole: tekst o zg. rapa na Slovenskem je nekaj, kar bi si marsikateri voditelj glasbene oddje lahko vzel za vzor in se sam spisal kaj podobnega za druge zvrsti.
šibajta dalje!
grega b.
odgovori >>
888
nikola.popadic@gmail.com [03/08/2006]
That edge spice semi minus nickel 888 info rolling slots?
odgovori >>
Re: sobota, 11. 1. 2003: SLOVENSKI HIP HOP
h8 [21/01/2003]
videospot od SWAT Teama je mel naslov "Poet Ljubljani" reziral pa ga je Gregor Graf...
pa se 1 popravek
PUMP IT UP oddaja vsak torek od 20h do mensezdi 21:30 oz. 22:00
pce!
h8
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
potiho [14/01/2003]
ma ja se strinja s "slim bastradom", da se je rolal komade ki jih poznamo in da je to sskoda, posebi, ker je jezus mel vecc kot 400 zadev, ki bojda sse niso ble slissane, tko da mislim, da bi blo treba naredit kr sse en goust nadaljevanje in dokonccat zadevo, ker je res velik materijala ki ga ni sse nihcce slissal al pa zelo mal ljudi, tako ja, na slissanje
ajd mejte se
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
jizah [13/01/2003]
Evo,
jah s Klemnom je tko. Bil je načrtovan, ampak zarolal se ni tok komadov, ghost je bil enostavno prekratek, za tako obširno in povezano dogajanje. Tko, da bomo Klemna enkrat zarolal v Rhyme Kickerzzzih, al pa v drugem delu pregleda slo hiphop scene, ce se bo uredniška politika radia strinjala s tem. Je tko Klemen je posnel 1997 par live komadov na takratnem Wu Tang Clan ghostu in to mam jst doma na tejpu in tega ne nosim zmeraj na oddajo. Bova pa z Napotom skušala bit tok ažurna, da takrat ko bo to na vrsti to tudi napoveva. Enostavno je tak snimk full že samo v mojem domačem arhivu, kaj šele, če bi jaz našel posnetke, ko je recimo Klemen talal svoje tejpe po K4 tam leta 1994 recimo. enako velja tudi za druge. Bomo ti pa enkrat ustregl in zarolal te komade, je pa res, da smo rolal live verzijo iz Ilirske Bistrice, ki je tudi se nisi slišal a ne?
Skratka, hvala vsem za lepe besede, bom pa probal projekt na kakršnkoli način nadaljevati.
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
slim bastard [14/01/2003]
tnx jizah za lepe besede ha ha iz ilirske pa valda nism slišu še razn k je blo u tej oddaji k je trajala use do jutra k ste zarolal k se je z enimi kregou tm zrd Bajage ha ha č bi blo možn bi si jst najraš te tvoje tejpe kr presneu č bi se dal kko zment s tabo. zdj me pa še neki zanima okol enga hip-hop summit-a to sm vidu u frki in me zanima kje je blo to pa kje se bo kj tazga še dogajal k bi biu rd zravn ok to je to vš redn poslušalc, rhym kikrzou, mislm, slim bastard
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
slim bastard [13/01/2003]
yoooo
poslušu sm oddajo in sta jo kr dobr našibala sam se mo od punoči ni dal več poslušat so ble še ene druge stvari umes. Prčakvou sm res STARE LIVE KOMADE klemna klemna k ga je repou na radiu študent pa na žalost ni blo nč od tega. Use komade k ste jih dal od njega je folk že slišou pa tut jst, k je biu z ali en-om pa pa pasjim kartelom pa ne vem še s kom, za use ostale k bojo to prebral, stoposto mate na radiu te komade in eden od nijh je tut "Žogca u trowskm fliprju", to trdim k ste ga že vrtel misl da enk na koncu decembra lanskega leta in prou take komade sm prčakvou. Upam da k bom kdaj poklicu da mi bo napo al pa kdorkol ustregu to željo da bi slišu še taprve posnetke klemna klemna. tnx
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
potiho [12/01/2003]
ej napo jezus
nardila sta super predstavitev scene blo je dinamiccno zanimivo in sploh z best, jaz sem zdrzzala do enih ampak to z dvemi uhli na radiu tko, da sem mislila da so se zalepli, vsecc mi je kako sta se pripravla tko bi moral vsi delat s humorjem in znanjem, nassla sem svoje korenine in komaj ccakam da slissmo sse ne slissane zadeve, ki niso prssle na vrsto.
to mi deli, sse vecc takih goustov na nassi frekvenci pa bo super, kej vecc pa se na kakem hodniku, ko se snidemo ....;=
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
pepi [12/01/2003]
Kdaj bo se kaksna taka oddaja, drugač ne poslušam radia, ampak je bila oddaja super
Pohvalno!
p.s. kje se da dobit snimke
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
lavor [09/01/2003]
a to je tist k jizah dela ??? to bo full materiala upam da.
To mi delite
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
Mlchk [11/01/2003]
jizah poglej mejl, pa mi prosim vrni uslugo :)
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
chris [07/01/2003]
for all my brothers in slovenija.
||||||| verplay world wide |||||||||||
keep yeah mind, posetova 2001.....
i ll be back.
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
anonimni alkoholik [31/05/2003]
odgovori >>
Re: sobota, 11.1.2003:SLOVENSKI HIP HOP
Sushi [09/08/2004]
sej ne da mam kej proti Zeletu, ampk kdaj je pa on kej dosegu v breakdancu??
odgovori >>