Četrtek, 29. 3. 2007
bruc
V zadnjih desetih letih se je v Montrealu v sferi dratarskih rockovskih godb zgodilo marsikaj zanimivega. Čeprav je večina zasedb s tega področja ostala širši javnosti neznanka, velja spomniti na odlične bende, kot so na primer The Spaceshits, BBQ, Les Sexareenos, The Cut Offs in Scat Rag Boosters. Prav zadnji omenjeni zasedbi sta pomenili leglo navihanega rockovskega navdiha, ki se je pred slabimi štirimi leti prelevil v Demon's Claws. Lester Del Ray je bil gonilna sila udarnega tria The Cut Offs. Moči je združil z bobnarjem Skipom Jensenom iz bivših Scat Rag Boosters in s strunarsko dvojico bivših Les Météors: Patom Météorjem in Ysaélom Pepinom. Recept za realizacijo njihovega drugega albuma je bil sila preprost: veliko koncertov, enostaven in udaren prvenec, ki je pred dvema letoma izšel pri Dead Canary Records, ter seveda kopica singlov in sodelovanja na različnih kompilacijah. (v celoti!) ...
* V zadnjih desetih letih se je v Montrealu v sferi dratarskih rockovskih godb zgodilo marsikaj zanimivega. Čeprav je večina zasedb s tega področja ostala širši javnosti neznana, velja spomniti na odlične bende, kot so na primer The Spaceshits, BBQ, Les Sexareenos, The Cut Offs in Scat Rag Boosters. Prav zadnji omenjeni zasedbi sta pomenili leglo navihanega rockovskega navdiha, ki se je pred slabimi štirimi leti prelevil v Demon's Claws. Lester Del Ray je bil gonilna sila udarnega tria The Cut Offs. Moči je združil z bobnarjem Skipom Jensenom iz bivših Scat Rag Boosters in s strunarsko dvojico bivših Les Météors: s Patom Météorjem in Ysaélom Pepinom. Recept za realizacijo njihovega drugega albuma je bil sila preprost: veliko koncertov, enostaven in udaren prvenec, ki je pred dvema letoma izšel pri Dead Canary Records, ter seveda kopica singlov in sodelovanja na različnih kompilacijah.
Velik korak naprej je bil možen prav s snemanjem drugega albuma »Satan's Little Pet Pig«. Demon's Claws so se povezali s producentom Mikeom McHughom v njegovem Distillery studiu, povabili k sodelovanju električnega pianista Piera Ilovea in pod okriljem pomenljive založbe »In The Red Records« je nastal iskriv album, ki navdušuje s svojo neposredno zvočno silo. Sicer ne gre za godbo, ki bi bila usmerjena v raziskovanje nečesa nepoznanega. Številni bendi iz osemdesetih in devetdesetih let so se uspešno posvečali gojenju retro akordnih rockovskih kombinacij. Med najbolj kreativnimi, ki so se gibali v sferah med bluesom, countryjem in punk rockom, so bili prav gotovo Gibson Bros. Z nepozabnim Jeffreyem Evansom na čelu. Slednji je svoje ideje oplemenitil z zasedbo '68 Comeback in tudi s svojimi samostojnimi projekti. Tudi znameniti Oblivians so se nesramežljivo poigravali z omenjeno bogato tradicijo ameriških popularno glasbenih form.
Očitno se v zadnjih letih na mednarodni garažno rockovski sceni ponovno dogajajo odločni premiki, saj bendi navedenih sorodnih slogovnih značilnosti rastejo kot gobe po dežju. Pred kratkim smo že opozorili na zelo vroče otočane Black Time in seveda tudi na podivjane Američane Black Lips, ki so po našem skromnem mnenju trenutno nesporni prvaki neodvisne garažno rockovske produkcije.
Celotna zvočna podoba Demon's Claws se na njihovem drugem albumu zelo močno približa značilnostim zvoka omenjenih Black Lips. Vendar če so Black Lips s svojim neukrotljivim zvočnim udarom brezkompromisni, se znajo Demon's Claws med svojimi divjimi punk rockovskimi izbruhi tudi umiriti. Spretno vpletanje značilne bluesovske ritmike in country melodike je velika odlika te kanadske četverice. Presežen potencial pridobi bend prav s pogumno zazrtostjo v preteklost, ki je pogosta pomanjkljivost številnih mladih rockovskih zasedb. Demon's Claws ne skrivajo svojega radoživega, veseljaškega značaja. Čeprav v svojih besedilih veliko omenjajo prestopništvo, kri, orožje, brezposelnost in druge temačne značilnosti sodobnega življenja, je njihov odnos do omenjenih tematik sproščen in neobremenjen. Z umirjeno satirično trdoživostjo sidrajo med problemi sodobnega življenja, ki ga interpretirajo z veliko mero značilne rockovske zvočne igrivosti. Ekspresivne skladbe Demon's Claws delujejo ob nepozornem poslušanju izjemno enostavno, vendar pozornejše poslušanje odkriva v njihovem slogu prefinjen neodvisni rockovski izraz, ki ga znajo pričarati le najbolj pretkani mojstri tovrstnih godb. V svoji enkratni preprostosti najbolj izstopa prav ritem sekcija, ki zelo artikulirano poganja celoten zvočni tok. Druga velika odlika zasedbe je prav gotovo predirljiva vokalna interpretacija Lesterja Del Raya, ki daje celoti prepoznavno identiteto. Hit albuma je brez dvoma predzadnja skladba z naslovom »Hunting On The 49«, ki opaja s svojo melanholično melodično strukturo in razuzdanim jahalnim ritmom.
Album je kot naročen za sodobne garažne rockerje, ki vztrajajo v raziskovanju zvočne opojnosti hedonističnih popularno glasbenih form. Na koncu se lahko upravičeno vprašamo, zakaj je takšnih rockerjev v slovenskem prostoru vse manj???
pripravil Brane Škerjanc
Komentarji
komentiraj >>