Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 28. 3. 07 ob 24.00; JOAN BAEZ: Bowery Songs (Koch 2005) (4627 bralcev)
Sreda, 28. 3. 2007
outlaw



Joan Baez: Bowery Songs

Joan Baez je sinonim za angažirano protestniško folk pevko iz šestdesetih let. Mogoče kar stereotip. S tem pa nastopi tudi poenostavljanje. S takim opisom ne moremo zaobseči niti njenega celotnega dosedanjega skoraj pol stoletnega ustvarjanja, še posebej pa se nam lahko izmakne njeno početje v zadnjih letih. V smislu: kaj novega nam sploh lahko še ponudi sedaj šestinšestdesetletna pevka, ki so ji leta verjetno načela tudi eno njenih najmočnejših orožij, zvonki glas? (v celoti!)
* Joan Baez je sinonim za angažirano protestniško folk pevko iz šestdesetih let. Mogoče kar stereotip. S tem pa nastopi tudi poenostavljanje. S takim opisom ne moremo zaobseči niti njenega celotnega dosedanjega skoraj polstoletnega ustvarjanja, še sploh pa se nam lahko izmakne njeno početje v zadnjih letih. V smislu: kaj novega nam sploh lahko še ponudi sedaj šestinšestdesetletna pevka, ki so ji leta verjetno načela tudi eno njenih najmočnejših orožij, zvonki glas?

Vendar ne bomo sledili tem poenostavitvam. Poglejmo par dejstev. Verjetno se večina poslušalk in poslušalcev - vsaj tistih, ki Joan Baez in njenih kakih štirideset plošč poznate nekoliko bolje, ne zgolj iz pripovedovanja drugih - strinja, da je enega od vrhuncev njenega ustvarjanja res predstavljala prva polovica in sredina šestdesetih let dvajsetega stoletja, to je od klasičnega prvenca dalje, enostavno imenovanega Joan Baez, iz 1960. leta, če razne plošče, ki prinašajo zgodnejše posnetke iz konca petdesetih, v tem trenutku zanemarimo. Ob omenjenem prvencu in par studijskih ploščah sta v tistem času, 1963. leta, izšli še dve antologijski koncertni plošči: Joan Baez In Concert prvi in drugi del. V sedemdesetih letih je bila podobno označevalna naslednja koncertna plošča From Every Stage iz 1976. leta. Potem so se verjetno nekateri poslušalci, še posebej mlajši, že prenehali zanimati za Joan Baez. Tudi zato, ker v tistem času, torej v osemdesetih letih, ni imela založbe, ki bi ji izdajala plošče v Ameriki. Tako je takrat izšlo kar nekaj koncertnih plošč nihajoče kakovosti z nastopov po Evropi, če spet zanemarimo kup napol uradnih koncertnih izdaj z raznih nastopov na vseh koncih sveta v šestdesetih letih. Nato so nastopila devetdeseta leta in tudi med mlajšimi generacijami ponovno obujeno zanimanje za folk, country, country rock in dogajanje, ki so ga poimenovali insurgent country, alt. country, roots rock in podobno.

V svetu pa so vznikala gibanja za varstvo okolja, antiglobalistična gibanja in nenazadnje protesti proti vojni v Iraku po letu 2003. V marsičem od tega je bil dejaven recimo tudi sin Joan Baez. Ona pa se je med drugim navezala na mlade ustvarjalke in ustvarjalce: od Indigo Girls, preko Natalie Merchant, do Grega Browna, Ryana Adamsa, Steva Earla in podobnih. Ob tem je ostala zvesta stari navezi z Bobom Dylanom in je povzemala tudi njegove novejše pesmi od albuma Oh Mercy naprej. Vse to lahko zaznamo vsaj že na koncertni plošči Ring Them Bells, poimenovani po pesmi Boba Dylana z njegovega pravkar omenjenega albuma Oh Mercy. Na odlični koncertni plošči Ring Them Bells, posneti v klubu Bottom Line v New Yorku aprila 1995, slišimo resda predvsem starejše pesmi ustvarjalk in ustvarjalcev iz šestdesetih in sedemdesetih let, znane tudi že s studijskih plošč Joan Baez. Vendar album hkrati s svežim zvokom že kaže, da se je Joan Baez odzivala na prej omenjeno aktualno dogajanje v polju t. i. alt. countryja in konkretno sodelovala z mlajšimi ustvarjalkami. Naslednji studijski album Gone from Danger iz 1997. leta je sledil v tej smeri, zato pa je Dark Chords on a Big Guitar iz leta 2003 ena najboljših plošč Joan Baez nasploh, ne zgolj v zadnjem desetletju ali dveh, recimo od albuma Recently iz 1988 dalje. Naslov Dark Chords on a Big Guitar je pobran iz besedila pesmi Rexroth's Daughter dobro nam znanega sodobnega pisca pesmi Grega Browna, od katerega na tej plošči Joan Baez izvaja še eno pesem. Tudi ostale so pobrane od sodobnih ustvarjalcev: od že omenjenih Steva Earla in Ryana Adamsa, pa njegove kolegice iz časov zasedbe Whiskeytown, Caitlin Cary, do Joeja Henryja, Natalie Merchant in ustvarjalnega para Gillian Welch–David Rawlings. Tej mojstrovini je sledila pričujoča koncertna plošča Bowery Songs, posneta na nastopu 6. novembra 2004 v dvorani Bowery Ballroom v New Yorku. Na albumu je enourni izbor s tega koncerta, ki pokaže celoten razpon ustvarjanja Joan Baez v vseh ozirih. Po eni strani je na koncertu, po pričakovanjih, izvajala več pesmi z omenjene izredne studijske plošče Dark Chords on a Big Guitar, ob njih par svojih klasik in klasik drugih ustvarjalcev, znanih že od zdavnaj prej, vendar tokrat v neverjetno svežih, obnovljenih, z vsem zanosom izvedenih različicah, vezanih na aktualno dogajanje v Ameriki in svetu. Naj izpostavim prastaro pesem Joe Hill, ki jo je na tem koncertu Joan Baez posvetila Michaelu Mooru in jo nato odpela v izredno siloviti izvedbi. Da podobno zavzete še ene vedno aktualne klasike Woodyja Guthrieja Deportee (Plane Wreck a Los Gatos) niti ne omenjam. Še en od vrhuncev je prav tako spet in vedno v Ameriki aktualna pesem Steva Earla Christmas in Washington. V njej se spet omenja Joe Hill, pa Woody Guthrie, Emma Goldman, Martin Luther King, Malcolm X in ostali taki ali drugačni ameriški borci za človekove pravice. Še en dokaz več, da pesmi imajo moč. Če ne drugega, duhovno moč. Mimogrede, na pričujočem koncertnem albumu so tudi štiri pesmi starejšega in novejšega datuma, ki jih je Joan Baez že pela na koncertih, vendar doslej niso bile zabeležene na nobeni njeni uradni plošči. To sta uvodna Finlandia in zaključna Jerusalem, slednja je še ena pesem Steva Earla. Pa še Seven Curses Boba Dylana, ki smo jo v temle tričetrturnem izboru za potrebe oddaje Koncert Radia Študent morali spustiti, slišali pa smo jo prejle v oddaji Izven zakona. In še tradicionalni napev Dink's Song, ki sem ga v celoti spustil.

Skratka, zares silovita koncertna plošča, zvočni odsev sedanjosti že zdavnaj zrele ustvarjalke, ki jo je morebiti kdo že odpisal, iskreno povedano pa bi ploščo spregledal tudi podpisnik teh vrstic, če se ne bi bližal koncert Joan Baez v Ljubljani. Čez par sekund se boste lahko same prepričale in prepričali, spoštovane poslušalke in poslušalci, da Joan Baez – tako sama s svojim glasom, brez glasbene spremljave ali zgolj v spremljavi akustične kitare ali s celotno štiričlansko spremljevalno zasedbo odpoje uvodno pesem – zveni skrajno prepričljivo, da ne rečem sodobno. Ta koncertni album dokazuje, da Joan Baez ne živi v spominih ali na lovorikah minule slave in angažmajev, temveč se nadvse ustrezno odziva tudi na aktualni zgodovinski trenutek ne zgolj v Ameriki.

pripravil Milko Poštrak


Komentarji
komentiraj >>