Petek, 6. 4. 2007
jizah
Velenjčan Klemen Klinc, sicer bolj znan pod imenom Ziebane oz. Ziebane Tm si je za svojo drugo, tokrat bolj ambiciozno zastavljeno solo ploščo, vzel kar dobri dve leti časa. Začetek svoje kariere datira še globoko v prejšnje stoletje, ko je s svojo zasedbo Bronxtarz zaoral ledino gangsterskega rapa pri nas, njegov naslednji projekt Barski spomeniki pa je bil povezan z nekakšnimi izvenzemeljskimi specifikami. Za razliko od svojega popolnoma doma narejenega in za insidersko rapersko publiko namenjenega prvenca "Potegni školjko ljubezni", tokrat Ziebane cilja višje in bolj globalno, tudi produkcijo pa je zvočno dodobra izpopolnil. Gre za poskus rahle kopiranosti sodobne mainstreamovske hiphop produkcije, s svojevrstnimi zvoki, bolj kot ne baziranimi na minimalističnem pristopu. Na album je povabil raperske kolege z različnih regij Slovenije, s katerimi se je srečeval tokom svoje kariere. Kot gostje tako na plošči poleg velenjskih kolegov Zme-Dena iz dvojca Plan B ter vokalista Zekerije, gostujejo še zvezdniški Trkaj, kočevski raper Dirty Dog, Solkanec Valterap, ljubljanska raperka in pevka Polly ter štajerska kolega Eyeceeou in Kremi (v celoti!)
* Slovenski hiphop se praktično od prvih dni nastanka, tako ali drugače, bolj ali manj uspešno napaja tudi iz velenjskega raperskega bazena. Ravno v Velenju, morda celo najbolj raperskem slovenskem mestu, se kvantitativno dogaja neverjetno veliko. Velenje je po količini izdanih slovenskih raperskih albumov na drugem mestu, takoj za Ljubljano, velikozaložniške albume pa so izdali že Plan B, 6Pack Čukur in TrIIIple, da o pojavih na kompilacijah ali v samozaložbah izdanih albumov ter t.i. uličnih ep-jev niti ne govorimo.
Glavni protagnist in faca te velenjske scene pa je že od sredine devetdesetih samosvoj slovenski producent Klemen Klinc alias Ziebane, ki se je na sceni najprej pojavil kot gonilna sila enega prvih gangsta rap kolektivov v naši državici, zasedbe Bronxtarz. Po začasni ukinitvi projekta se je Ziebane skupaj s Kremijem posvetil projektu Barski spomeniki, vzporedno s tem pa je peljal tudi prve korake svoje solistične kariere. Ziebane je sodeloval tudi pri obeh uradnih slovenskih raperskih kompilacijah, za kateri je posnel kar tri kompozicije, eno z Bronxtarz (na 5 Minutes Of Fame), solistično skladbo ter kompozicijo Barskih spomenikov pa je prispeval za kompilacijo Hip Hop Kuh'na. Poleg tega je posnel še material za različne lokalne, velenjske kompilacije, svoj prispevek pa je posnel tudi za kompilacijo imenovano »Strihnin«. Ob vsem tem je pred tremi leti izdal tudi svoj solistični prvenec »Potegni školjko ljubezni«. V blokovskem naselju si je kar v stanovanju postavil svoj studio, ga ustrezno profesionalno opremil in začel v njem snemati. Prednost lastnega studia je v prvi vrsti ta, da lahko svoje ideje takoj udejanjiš, da nisi odvisen od drugih in da album lahko nastaja nekaj let, dokler ne zbereš dovolj kvalitetnega materiala zanj.
Tako je bilo tudi v Ziebanovem primeru, saj je njegov drugi album »V sodelovanju s poklicnim kolegijem« nastajal kar dve leti. Od prvih snemalnih seans v letu 2005 do danes je skupaj z mnogimi slovenskimi raperji Ziebane v svojem slogu posnel naslednika na pol legalno izdanega albuma »Potegni školjko ljubezni« iz leta 2004 in ga tako produkcijsko kot besedilno nadgradil v vseh pogledih. Samosvoja produkcija, ki je zaenkrat osamelec na slovenskem raperskem prizorišču je skoraj v kompletu delo Ziebana samega, ki je pri projektu kar sam naredil praktično vse. Bil je snemalec, producent, aranžer in avtor vseh skladb, z izjemo ene, kjer je glasbo prispeval velenjski kompanjon Mrigo, pri treh komadih mu je kitaro odigral Gox, vse ostalo z designom vred pa je naredil sam in izdal pri lastni založbi »Apt Studio«. Sam je naredil torej skoraj vse, z razliko vokalov, kjer se mu je na mikrofonu pridružilo krdelo bolj in manj uveljavljenih slovenskih raperskih kolegov.
Produkcija ima zelo neorganski, računalniško-»sintesajzerski« zvok, ki pa je nivojsko zelo urejen in mu zvočno ni kaj očitati. Sami beati se vrtijo okrog njihove »sint« kreacije, ki je v vseh teh letih postala Ziebanov zaščitni znak, v njem pa lahko iščemo influenco starejših izvenzemeljskih zvočnih eskapad dvojca OutKast ali še bolj minimalistični stil, ki so ga v zadnjih nekaj letih v svetovni hiphop prinesli Neptunesi. Recimo, da sta obe omenjeni zvezdniški imeni tudi produkcijski vpliv Ziebana, ki delnim poskusom približevanja njihovemu zvoku v produkcijo dodaja izjemno veliko efektov, filterjev, lo-fi zvokov, precej »clapov«, sintetičnih bobnov in vsega ostalega. Za vse ljubitelje močnih in izrazitih bobnov ta album vsekakor ne bo ravno to kar produkcijsko iščejo, za druge bolj glasbeno odprte pa je vstopanje v to ploščo zanimiv zvočni eksperiment. Produkcija, kot rečeno, bazira na zvoku »sinta«, v njem pa najdemo tako disco kot pop produkcijske vložke iz osemdesetih, večinoma srednjega tempa, edini dodani organski inštrument pa je kitara. Ravno nasneta kitara, na že vnaprej zasnovanem beatu, trikrat popestri album, ko organsko združi z neorganskim. Otožna, nostalgična akustična kitara in umetelni, računalniški scratchi so edini zvoki, ki izstopijo z elektronsko bazirane produkcije, pri kateri najdemo tudi precej »westcoasterskih piskov«. Glavna kreativna moč podlag je torej samosvoj pristop do dela, ne copy/pasterski vložki, v živo in po svoje odigrane klaviature, ki nadomeščajo v rapu tako značilne sample in nekakšen nezemeljski pristop s polno efekti, občasnimi vokalnimi filtri ter tripanje na občasni minimalizem, ki je dobro vpet v zasnovo albuma.
Seveda pa se Ziebanova moč skriva tudi v najbolj »out of space« besedilih pri nas. Njegove komparacije so vrhunske, smešne in pronicljive, besedila ponavadi sicer ne ponujajo kompleksne zgodbe, kar je včasih moteče, vendar pa so zastavljena na močnih »punchlinih« ter besednih igrah, ki skoraj nikoli ne zaidejo globoko v tematiko, temveč se skoraj vedno držijo naslova skladbe. Govori o svojem življenju z nekoliko drugačne, morda za poslušalca rahlo komične perspektive, o spominih na pretekle dogodke, o ljubezni, o vsakdanjosti in delni naveličanosti velenjskih ulic, o lepih in manj lepih trenutkih življenja, katerih vezni členi so v besedilih dobro skriti kritični vložki (»vaši jebeni sampli so vsi pankrti«, »daj mi malo šampona, da si operem rap«). Najbolj zanimivo je, na kakšen način Ziebane opisuje stvari (recimo »Včasih je mela rit kot Mercedes, zdaj se vidim, da je skos parkirana«), kako se igra z besedami, da si dostikrat zastavi vprašanja in da je razvidno, da svoje življenje živi v zanimivem paralelnem svetu, ki je očitno njegova glavna kreativna moč, saj njegovo zanimanje pravzaprav ne pozna meja. Zelo se je umaknil od gangsta rap stila, s katerim je zakorakal na sceno, ukvarja se z veliko bolj življenjskimi stvarmi, povezanimi z uličnimi zgodbami. Zanimivo je, da se poleg vsega Ziebane resneje loti tudi t.i. »storytellinga«. Zanimiv in drugačen, včasih se zdi, da kar malce nezainteresiran vokal se zliva z njegovim tipičnim na pol rap na pol pevskim tokom besed, kjer dobro spušča, vleče in poudarja flow. Posebno poglavje so tudi gostje, ki se gibljejo od mainstream zvezdniških imen, kot je recimo Trkaj, ki se sicer pojavi le na refrenu, pa do lokalnega raperja in pevca Zekerije, najbrž do sedaj najboljšega vokalista med slovenskimi raperji, ki se na albumu pojavi dvakrat. Kremi tudi tokrat nadaljuje s svojimi »intergalaktičnimi«, kritičnimi, besedilnimi vložki, medtem, ko na flowu albumu največ dodata, sicer kratka vokalna dela Primorca Valterapa ter velenjskega domačina Zme-Dena, je pa hkrati res, da noben od njiju svojih gostovanj ni opravil ravno z odliko, sta pa dodala svoj mozaik k popestritvi albuma. Na albumu se pojavi tudi rahlo pozabljeni kočevski raper Dirty Dogg, nekoč član zasedbe Gottschee Project, dvakrat pa gre za precej neuspešna gostovanja ljubljanske klepetačice Polly. Njen problem je predvsem ta, da se še vedno ni odločila prenehati peti, saj ji le-to evidentno ne gre dobro od rok. Morda še najslabši od vseh gostov pa je mariborskih zajebantski raper Eyeceeou, ki si je tokrat vprašanja zastavil na resnično osnovnošolskem nivoju, tudi na flowu pa ne blesti ravno. Tudi Ziebane pa kljub svojstvenemu pristopu pri rapanju in pisanju besedil, nekajkrat napiše predolge vrstice in nekajkrat pade izven beata, vendar so tovrstni primeri na srečo redki.
»V sodelovanju s poklicnim kolegijem« je ena tistih plošč, za katero si je treba vzeti čas, dobro preučiti naštudirane tekstualne ideje Ziebana in ji dati večkratno priložnost, saj lahko njen drugačen, sploh za slovenske razmere skoraj popolnoma unikaten produkcijski pečat, kjer pravzaprav skoraj ne najdemo organskega bobna, na začetku pusti popačen občutek. Ziebanove izvirne besedilne ideje in predvsem pronicljivost in zmožnost popolnoma drugačnega izražanja, ki v sebi skriva tekstualne bisere, vsekakor niso tako opažene pri prvem poslušanju. Album teče na neki ustaljeni hitrosti, kjer Ziebane le dvakrat zarapa malce hitrejše, zasnova pa je tako, da ne išče rešitev, temveč se oklepa nekih dogodkov, dejstev, ki bolj zrejo v preteklost in nimajo eksplicitnega sporočila. Gostujoči raperji album sicer popestrijo, ker z drugačnimi vokali in flowi prekinjajo občasno monotonost, vendar pa v splošnem globoko zaostajajo za besedili Ziebana, to pa je tudi ena največjih slabosti tega, sicer za poslušalca precej zahtevnega albuma, ki pa na srečo skoraj ne presega 45 minut trajanja. Pri naslednjem projektu bo Ziebane najbrž moral bolj kritično na album postavljati goste. Kreativnost Ziebana nas popelje v atmosfero njegovega, mnogim najbrž nerazumljivega sveta, ki na trenutke spominja celo na Magnifica, je pa hkrati res, da se Ziebane s tem albumom poskuša približati komercialnim hiphoperskim trendom in radijskim postajam ter je daleč od njegove nekdanje drže. Kar pa sploh ni nujno slabo, sploh pa, če ima avtor tako svojstven pečat, da komercialcem itak ni nič jasno.
pripravil Jizah
Komentarji
komentiraj >> Re: Petek, 6. 4. ´07 ob 19.00 (ponovitev 13. 4. ´07 ob 10.00) ZIEBANE TM: V sode
Jizah [09/04/2007]
Hmm, razen tega... Pravis, da razen tega, da so gostje slabi. Enako trdim tudi jaz... Torej se strinjava...
odgovori >>
Re: Petek, 6. 4. ´07 ob 19.00 (ponovitev 13. 4. ´07 ob 10.00) ZIEBANE TM: V sode
jonas z [09/04/2007]
nc nism reku razn tega, sam to sem mal bolj izpostavu, pac samo kot opomba. to me je zmotl pr plati. tko da ja-se strinjava, nism trdil da se ne.
odgovori >>
Re: Petek, 6. 4. ´07 ob 19.00 (ponovitev 13. 4. ´07 ob 10.00) ZIEBANE TM: V sodelovan
jonas z. [06/04/2007]
precej realna recenzija, s tem da je res treba povdart da so gostje z izjemo kremija in zekerije totalno u kurcu.polly in pa sploh dirty dog sta itak brezveznika, med tem ko ico in valter kle ne pokazeta nic. tko da to pokvari kr lep del plate. dobri komadi- oni so pozabli, lep dan za zivet, v meni solze(zelo pop pa useen), rit masina, funk retard pro core, da me spet obisce sreca, plesala je eno poletje(poli pokvar zadni del), tri pire gremo.
morm priznat da se mi je prva plata kot nek paket bolj dopadla in pri tej pogresam un gengsta-ignorantski rep.
odgovori >>
Re: Petek, 6. 4. ´07 ob 19.00 (ponovitev 13. 4. ´07 ob 10.00) ZIEBANE TM: V sodelovan
jonas z [09/04/2007]
nc nism reku razn tega, sam to sem mal bolj izpostavu, pac samo kot opomba. to me je zmotl pr plati. tko da ja-se strinjava, nism trdil da se ne.
odgovori >>