Odpoved fototermina in izjave za javnost po ob 15.00-i uri v Mladiki začeti seji Strateškega sveta za zunanjo politiko o odnosih s Hrvaško, je že na prvi pogled zgovorna. Dokazuje namreč kar dve stvari. Prvič, da slovenska zunanja politika le ni tako zelo uspešna niti pri svoji primarni zunanjepolitični nalogi, kot jo določa Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije. Ta je ureditev odnosov s sosednjimi državami, torej tudi Hrvaško, ki naj temeljijo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter dobrem sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. In drugič, da pravzaprav ni nobene možnosti, da bi se odnosi med Slovenijo in Hrvaško ter vsa odprta in še neurejena vprašanja uredili še pred začetkom domačega predsedovanja Evropski Uniji v prvi polovici leta 2008, saj jih nameravajo posamezne tako opozicijske kot pozicijske stranke ponovno izrabljati za potrebe predvolilne kampanje za državnozborske volitve jeseni 2008.
Odpoved fototermina in izjave za javnost po ob 15.00-i uri v Mladiki začeti seji Strateškega sveta za zunanjo politiko o odnosih s Hrvaško, je že na prvi pogled zgovorna. Dokazuje namreč kar dve stvari. Prvič, da slovenska zunanja politika le ni tako zelo uspešna niti pri svoji primarni zunanjepolitični nalogi, kot jo določa Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije. Ta je ureditev odnosov s sosednjimi državami, torej tudi Hrvaško, ki naj temeljijo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter dobrem sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. In drugič, da pravzaprav ni nobene možnosti, da bi se odnosi med Slovenijo in Hrvaško ter vsa odprta in še neurejena vprašanja uredili še pred začetkom domačega predsedovanja Evropski Uniji v prvi polovici leta 2008, saj jih nameravajo posamezne tako opozicijske kot pozicijske stranke ponovno izrabljati za potrebe predvolilne kampanje za državnozborske volitve jeseni 2008.
Da se neurejeni odnosi s Hrvaško v kratkem le še ne bodo umaknili iz dnevnega reda domačega predvsem notranjepolitičnega dogajanja, sicer potrjuje prava inflacija v državnozborsko in vladno proceduro vloženih predlogov resolucij o meji s Hrvaško. Prvo so sicer že 10. julija lani ob podpori Slovenske nacionalne stranke in poslanke madžarske narodne skupnosti Marije Pozsonec vložili poslanci Slovenske ljudske stranke, ki jo je pred dnevi s sicer predvidljivo notranjepolitično grožnjo dopolnil še vodja Slovenske narodne zveze pri SLS, Marjan Podobnik, z napovedjo, da je skupina občanov že sprožila priprave za zbiranje podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.
Za naslednji v državnozborsko proceduro vloženi predlog resolucije o meji s Hrvaško pa so 2. aprila poskrbeli v Slovenski nacionalni stranki, v kateri po novem menijo, da je predlog Slovenske ljudske stranke nezadosten in nepopoln ter da so se pod njega podpisali zgolj zato, ker so računali na možnost, da ga bo mogoče nadgraditi, vendar do tega pač ni prišlo. Ker pa so iz vlade že sporočili, da zaenkrat še v popolni tajnosti pripravljajo svoj predlog resolucije o meji s Hrvaško, je jasno, da bodo na seji Strateškega sveta, svetovalne skupine za zunanjo politiko pri Ministrstvu za zunanje zadeve, v katero je zunanji minister za vse vlade in vse po-osamosvojitvene čase, Dimitrij Rupel, povabil politično preverjene domače strokovnjake s področja mednarodnih odnosov, nekdanje zunanje ministre, slovenske predstavnike v evropskem parlamentu, predstavnike slovenskega parlamenta in skrbno izbrane predstavnike medijev, govorili predvsem o vladnem predlogu resolucije o meji s sosednjo Hrvaško.
Več o konkretnostih vladnega predloga, katerega bodo v primeru, da bosta Slovenska nacionalna in Slovenska ljudska stranka res vztrajali pri svojih predlogih, morali z dvigom rok potrditi poslanci ene od drugih opozicijskih strank, bo nemara znano že na ta veliki petek ali pa vsaj na po-velikonočni torek. Za veliki petek je namreč s svojo partnerico na koruzi živeči predsednik vlade Janez Janša v prav nekrščanskem duhu v Velikem salonu Državnega zbora sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti, na katerem bo med drugim govora tudi o odnosih domače republike s sosednjo republiko Hrvaško. Četudi pa bi si domača politična klika vzela čas v tej državi uradno zapovedanih velikonočnih praznikov za premislek, pa bodo prve konkretnosti besedila resolucije o meji s Hrvaško, ki naj bi jo po uskladitvi besedila sprejel Državni zbor, na plan pricurljale po za prihodnji torek 10. aprila sklicanemu kolegiju predstavnikov poslanskih skupin in predstavnikov vlade o predlogih o resoluciji o meji, na katerega vabi predsednik Državnega zbora France Cukjati.
Glede na konkretne aktivnosti v vladi, državnem zboru in nenazadnje celo v Strateškem svetu za zunanjo politiko je seveda jasno, da bo do sprejema kakršnekoli že resolucije o meji s Hrvaško v prihodnjih mesecih v državnem zboru gotovo tudi dejansko prišlo. Kakršnakoli že da pa ta tudi dejansko bo, oziroma ne glede na to, kaj bo v njej pravzaprav pisalo, pa je hkrati že tudi popolnoma jasno, da se z njo domača država ne bo niti za malo približala uresničitvi svoje primarne zunanjepolitične naloge, kot jo določa Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije. Torej takšni ureditvi odnosov s sosednjo državo Hrvaško, ki bo temeljila na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter dobrem sodelovanju na gospodarskih in drugih področjih.
Kljub temu da konkretna določila vladnega predloga resolucije o meji s Hrvaško zaenkrat še ostajajo strogo varovana notranjepolitična skrivnost, pa v predvolilno motiviranih predlogih tako Slovenske ljudske kot Slovenske nacionalne stranke seveda ni niti sledu o morebitnem medsebojnem zaupanju in spoštovanju, kar bo v prvi vrsti prišlo prav hrvaškim nacionalističnim političnim silam v predvolilni kampanji za jesenske parlamentarne volitve. Predloga tako SLS kot SNS sta namreč izrazito nacional-šovinistična in nacional-revanšistična.
Kajti če že SLS besediči o nesporni slovenskosti Piranskega zaliva in naselij ob Dragonji, hrvaškem zgodovinskem dolgu ter pravičnosti meje v Istri, na morju in Prekmurju, gredo domači državnozborski nacional-šovinisti Zmaga Jelinčiča še korak dlje. Slovenski nacionalni interes v neurejenih odnosih in nedoločenih mejah s Hrvaško je namreč po njihovem politično povsem nerealnem mnenju v tem, da se slovensko ozemlje zaokroži v okviru slovenskega nacionalnega prostora vsaj napram sosednji Hrvaški. Kar pa naj bi v s strani poslanske falange Zmaga Jelinčiča pričakovani nacional-šovinistični maniri glede na po njihovem nesporna zgodovinska dejstva pomenilo, da je del slovenskega ozemlja tudi celotna Istra, območje Štrigove, območje občine Radatovići in širše Žužemberško območje ter za povrh še Jadransko morje do Reke.
Nič presunljivo notranjepolitično novega sicer ne prinašata tudi referendumski grožnji, o kateri v Slovenskih nacional-šovinistih še razmišljajo, javno pa s pripravami nanjo že grozi vodja Slovenske narodne zveze pri SLS Marjan Podobnik. Dejstvo namreč je, da je tako slovensko kot hrvaško volilno telo nacional-šovinizmom do sosednje Hrvaške ali pač Slovenije še kako naklonjeno in da bo podobnih pobud v prihajajočih mesecih še kar nekaj. In glede na hrvaške parlamentarne volitve jeseni letos in slovenske državnozborske volitve jeseni prihodnje leto, je pač že vnaprej jasno, da bo pobožna želja predsednika vlade Janeza Janše, da bi neurejenost odnosov in nedoločeno mejo s sosednjo Hrvaško iz domačega in hrvaškega notranjepolitičnega dnevnega reda pospravil še pred začetkom domačega predsedovanja Evropski uniji, ostala neuslišana.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s pravo inflacijo domačih v imenu predvolilnih potreb sicer povsem banalnih predlogov o resoluciji o meji s Hrvaško v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>