Nedelja, 15. 4. 2007
tadej
Renaud Garcia-Fons je skladatelj in basovski virtuoz, katerega se je prijel vzdevek Paganini dvojnega basa. V akademskih krogih velja za enega najboljših svetovnih basistov. Glasbeno pot je začel že zelo zgodaj, in sicer se je s petimi leti začel učiti klavirja. Pri osmih je klavir zamenjal za klasično kitaro, s prvimi mozolji pa je kitaro vštekal v električno napeljavo in se začel predajati rock glasbi. Že pri 16-ih letih se je navdušil nad basom, za njegov največji vpliv pa velja basist Francois Rabbath. Garcia-Fons živi v Parizu, v letu 87 pa je postal član Orchestre de Contrebasses. Z njimi je ostal 6 let, vmes pa je igral tudi z nacionalnim jazz ansamblom Orchestre National de Jazz. Ima španske korenine, tako da mu folklora jugozahodne Evrope ni tuja. Z njo se namreč spogleduje na danes predstavljanem izdelku. (v celoti!)
* V tokratnih Razširjamo Obzorja na valovih Radia Študent se bomo danes z zasedbo Renaud Garcia-Fons prepustili vetrovom Španije, arabskega sveta ter klasike in jazza.
Renaud Garcia-Fons je skladatelj in basovski virtuoz, katerega se je prijel vzdevek Paganini dvojnega basa. V akademskih krogih velja za enega najboljših svetovnih basistov. Glasbeno pot je začel že zelo zgodaj, in sicer se je s petimi leti začel učiti klavirja. Pri osmih je klavir zamenjal za klasično kitaro, s prvimi mozolji pa je kitaro vštekal v električno napeljavo in se začel predajati rock glasbi. Že pri 16-ih letih se je navdušil nad basom, za njegov največji vpliv pa velja basist Francois Rabbath. Garcia-Fons živi v Parizu, v letu 87 pa je postal član Orchestre de Contrebasses. Z njimi je ostal 6 let, vmes pa je igral tudi z nacionalnim jazz ansamblom Orchestre National de Jazz. Ima španske korenine, tako da mu folklora jugozahodne Evrope ni tuja. Z njo se namreč spogleduje na danes predstavljanem izdelku.
Njegov solo debi z naslovom Legends je izšel leta 90 na založbi Enja, ki izdaja jazzersko in svetovno godbo. V teh vodah pa se giblje tudi Garcia-Fons. V svoji glasbi združuje mnogotere svetovne vplive in jih meša z jazzom in klasiko. Prisotnost svetovne godbe je razvidna tudi iz nabora inštrumentov, ki se pogosto pojavljajo na njegovih ploščah. Med njimi najdemo orientalski boben darbuko, lutnjo, flavto, trombon in harmoniko. Pod taktirko skladateljske palice pa je do današnjih dni spravil že ogromno glasbenikov, najredneje pa se pojavlja harmonikaš Jean-Louis Matinier. Za zadnji album, ki je posnetek živega nastopa, na kar opozarja izključno ploskanje na albumu, pa je združil flamenco kitarista Kiko Ruiza in tolkalca Negrita Trasanta. To je Fonsovo prvo dokumentirano sodelovanje z omenjenim bobnarjem, s kitaristom Kikom Ruizom, vzhajajočim imenom flamenca, pa je sodeloval že na prejšnjih albumih. Na danes predstavljenem albumu Arcoluz pa tako združuje flamenco z jazzom in orientalskimi glasbenimi oblikami. Bass uporablja v celotnem razponu, saj poleg prstov uporablja tudi lok, kar včasih zveni kot čelo, včasih pa kot violina. S tem neopazno nadomesti »manjkajoči« bend, v nekem delu pa iz basa izvabi celo take zvoke, za katere bi upal staviti, da prihajajo iz flavte.
Koncert, ki ga bomo danes poslušali, se je zgodil poleti 2005 v nemškem gradu Elmau. Posnetek vključuje tri stare špansko navdahnjene komade ter štiri nove glasbene kose.
Izšel je tudi na DVD-ju, in sicer vam ta izdaja ponuja še nekaj dodatnega materiala. V kolikor vas bo sledeči posnetek koncerta navdušil, vam svetujem, da si na spletni strani Youtube ogledate še video posnetek enega izmed komadov dotičnega koncerta, ki se je edini znašel na internetu. Gledati tem glasbenikom pod prste je namreč svojevrstna zabava, ki v glasbo vdahne še kakšno dodatno razsežnost. Renauld Garcia-Fons trio je eden izmed akademskih kolektivov, ki ne zvenijo skorajda nič akademsko. Na plošči je sicer opazno, da se poslužujejo šolskih glasbenih zavojev, vendar se te pomešajo z glasbenimi oblikami svetovnih praks. Njihov občutek pa je tisti glasbeni faktor, ki zasedbo distancira od sternilnih akademskih glasbenikov in jo tako približa širšemu krogu poslušalcev. In glede na to, da je vodja zasedbe v samem svetovnem vrhu basistov, še toliko bolj preseneča, da na albumu ni opaziti kakšnega solističnega šopirjenja.
Arabska glasba v kombinaciji z jazzom je precej pogosta praksa, da pa se vse skupaj zmeša še s flamencom in ob parih potegih po strunah kitare ali basa obide še pol sveta, pa je prava redkost. Kot zanimivost pa naj na tem mestu še opomnim na album Flamenco Roots avtorja Munirja Bachirja, ki je v tovrstnih vodah tudi prava redkost. Ta se namreč z oudom odpravi na spajanje tradicionalnih iranskih glasbenih oblik s flamencom.
Za konec pa še vabilo na letošni jazz cerkno, kjer bo nastopil danes predstavljani Renauld Garcia-Fons trio. Pričakujete lahko tako glasbo kot jo boste slišali v nadaljevanju oddaje, saj je gre za isto zasedbo in pravzaprav predstavitev tega albuma oziroma predstavitev špansko arabskih jazzerskih kompozicij, kakršne v zadnjem obdobju piše Renauld Garcia.
pripravil Tadej Droljc
Komentarji
komentiraj >>