Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 27. 4. ´07 ob 17.00; FENNESZ in WOO v Stari Elektrarni !!! (3398 bralcev)
Petek, 27. 4. 2007
goran



Fennesz

Goran Kompoš recenzira nastop Fennesza in Wooja v Stari elektrarni (v celoti!) ...
Fennesz, Woo, 26. 4. '07, Stara elektrarna, Ljubljana

* Sinoči sta se v povsem napolnjeni koncertni dvorani Stare Elektrarne v Ljubljani zvrstila nastopa dveh glasbenikov, ki na soroden način odpirata prostor v katerem se srečujeta digitalna in akustična glasba. Koncert, ki je otvoril letošnji Festival Pomladi, je predočil kreativni potencial dveh strunarjev s primerljivo glasbeno osnovo. Oba sta se s glasbo namreč srečala v hrupnih rockovskih praksah, iz katerih sta pozneje prestopila med samostojne tvorce zvoka. Poleg zvočne izraznosti, ju najbolj očitno ločujeta tudi njuna renomeja. Med tem, ko dunajčan Christian Fennesz že vrsto let velja za enega najbolj cenjenih elektronikov, beograjčan Woo dela šele svoje prve korake na solistični poti.

Prvi je kitarske strune zatresel Woo. Za razliko od splošnega lap top trenda, ki velja v tovrstni dejavnosti, beograjčan pri svojem procesu ne uporablja računalniškega programja, pač pa glavno vlogo nameni samplerju. S tem zapiše neko osnovno strukturo (bodisi pripravljeno v naprej, ali še raje postavljeno povsem na novo) ter nanjo niza v živo odigrane kitarske linije. Uvodoma je predstavil nekaj skladb z nedavno izdanega prvenca ’Mobi Rock’, ki jih je nekoliko nepričakovano pustil v razmeroma nespremenjeni formi. Nepričakovano predvsem zato, ker mu metodologija in nabor neobičajnih pripomočkov, gotovo dovoljujeta veliko prostora za improvizacijo. Ker je spontanost vsaj v prvem delu bila postavljena na stranski tir, smo navzoči tako dobili retrospektiven vpogled v nastajanje skladb s prvenca. Kot rečeno, je Woo preko samplerja najprej postavil konstrukcijo, nato pa nanjo nizal tople kitarske linije, ter preko strun prevedene zvočne interference mobilnega telefona in daljinskega upravljalnika. Vse skupaj je zabelil še s številnimi efekti in vzpostavil elektro-akustični prostor, v katerem so se kitarski droni izmenjavali s sporadičnimi rifi, pokljajoči, prasketajoči mikrozvoki pa so proti koncu posameznih skladb običajno zrasli v hrupne abstrakte. Na svoje noisersko poreklo je spomnil tudi v zadnjih dveh daljših kosih, ki sta se precej razlikovala od materiala z albuma ’Mobi Rock’. Tu se je melodika skoraj povsem umaknila izrazitim presekanim hrupnim tvorbam, ki jih je Woo suvereno nizal v prazen prostor, tako tisti navidezni kot tudi stvarni, saj je kar nekaj navzočih v tem delu predčasno zapustilo dvorano.

Po krajšem odmoru se je na odru za nepogrešljivim lap topom pojavil Christian Fennesz. Zvezdniški ustvarjalec je tokrat na podalpske odre stopil že tretjič, svoj set pa je odprl s standardnim, umirjenim večplastnim ambientom, ki je navzoče zazibal v pol-zavestno stanje. Sledila je kitarska budnica, ki je bolj kot na kakšne post rockovske melanholije tipa My Bloody Valentine, spominjala na izraznost nekaterih evropskih kozmičnih rockerjev iz konca sedemdesetih let minulega stoletja. Med tem, ko na svojih studijskih ploščah Fennesz tiste sekvence s poudarjenim strunanjem subtilno vplete v kontekst, tega žal ni moč trditi za njegov sinočnji live act. Tu je elektronske teksture namreč povsem povozil z zanj neobičajnimi kitarskimi mahinacijami, kar je zvočno izkušnjo v teh delih pustilo razmeroma prazno. Kitaro je pri svojih nastopih v živo, ponovno začel uporabljati šele v zadnjem času, s tem pa je, kot je pokazal sinočnji koncert, izgubil tisti element, ki je krasil njegov live act v preteklih letih. To je bila tista celovita, kompleksna zvočna izkušnja, ki poslušalca posrka v kontinuirano prelivanje zvočnih plasti, iz katerih ga običajno izpljune šele povsem ob koncu seta. V Stari Elektrarni pa smo torej za to doživetje bili prikrajšani, saj je bil scenosled razdrobljen z izmenjavanjem strunarskih in elektronskih kosov. Slednji, so sicer ponudili vrhunsko zvočno vizijo, v kateri so se srečale kompleksne sonorne tvorbe, ki bi jih mirne duše lahko pripisali sodobnim simfoničnim orkestrom, ter hrupne strukture s katerimi je Fennesz v bogat zvočni prostor vpel tudi faktor nekontroliranosti. V teh delih je povsem upravičil sloves enega najbolj prepričljivih, v prihodnost zazrtih glasbenikov v polju elektronskih praks.

Sinočnji dvojni koncert, je na razmeroma osiromašeni tožanrski domači sceni predočil smernice, ki elektro akustični glasbi obetajo lepo prihodnost. Oba glasbenika sta si sicer pustila še nekaj maneverskega prostora in bržkone nista ponudila tistega maksimuma, ki bi ga od njiju lahko pričakovali, vendar pa smo kljub temu dobili dogodek, ki bo v tovrstni domači ponudbi nedvomno izstopal tudi ob koncu letošnje koncertne sezone.

Koncert Wooja in Christiana Fennesza si je ogledal Goran Kompoš.


Komentarji
komentiraj >>