Tea Hvala recenzira nastop skandinavskih nažigačev CULT OF LUNA na Orto festu ... (v celoti!)
CULT OF LUNA in DON'T MESS WITH TEXAS v Orto baru, 30. aprila 2007
* Sinočnji predprvomajski koncert je bil težko in dolgo pričakovan, saj se je švedska zasedba Cult of Luna po štirih evropskih turnejah tokrat končno pripeljala v bližino – tudi po zaslugi organizatorjev Dirty Skunks. Pričakovanja so bila razumljiva zaradi treh odličnih albumov, ki so jih Cult of Luna izdali v zadnjih petih letih. Metalsko-hardkorovski sludge na albumu The Beyond, bolj sanjave in post-rokerske, a nič manj svinčeno težke skladbe z albuma Salvation in lani izdan Somewhere Along The Highway. Osemčlanski kolektiv iz Umee je bilo mogoče vedno znova poslušati zaradi nenavadne spretnosti, s katero so (in še) družijo otožne, krhke in obenem nebeško lahke melodije s težino treh na sludge uglašenih kitar, grlenim rjovenjem, nenavadnimi ritmičnimi zasuki in ambientalnimi elektronskimi zvočnimi manipulacijami. Sinoči smo na odločno premajhnem odru Orto bara zasedbo Cult of Luna poslušali v samo šest-članski postavi, po zaslugi hišnega zvočnega mojstra pa je bend prostor zavzel z nežno silovitostjo, ki ji ni para.
Koncert se je pričel z nastopom hrvaške zasedbe Don't Mess With Texas, ki smo jo v Ljubljani lahko že slišali. Če so v preteklosti predstavljali pesmi iz doslej edinega izdanega albuma Don' Mess With Texas, so sinoči peščico poslušalcev, ki je na koncert prišla točno, presenetili z novimi skladbami, ki obljubljajo tudi nov album. Sama sem bila med zamudniki, zato na tem mestu lahko zgolj posredujem mnenja prijateljic in prijateljev, ki so povedali, da so Don't Mess With Texas igrali strukturno zanimivejšo, bolj razgibano glasbo, ki je obenem tudi bolj poslušljiva, saj je bend očitno post rock začel razumeti širše – kot praktično neobstoječ žanr, katerega nenapisanih pravil, ki se tičejo ustvarjanja molovske in svetoboljne atmosfere, se ni treba držati… Meni so v preteklosti Don't Mess With Texas delovali nekoliko preveč monotono, zato je bilo prijetno slišati, da se je bend odločil za rez.
Med odmorom se je Orto bar počasi napolnil. Medtem ko je očitno po navodilih Cult of Luna igrala umirjena klavirska klasika, sem se z očmi sprehodila po obrazih prisotnih in ugotovila, da velika večina ljudi izhaja iz in prisega na hardkor, nikjer pa ni bilo videti metalcev, pankerjev, noiserjev in neuvrščenih ljubiteljev glasbe, ki so, denimo prišli na koncert Cult of Luna v zagrebško Močvaro pred dvema dnevoma. Naj je kriva relativna neznanost zasedbe, majhnost praznične Ljubljane ali preskromno oglaševanje koncerta, v vsakem primeru se čutiš opeharjeno, ko slišiš, da je bila Močvara nabito polna, v Orto baru pa je bilo še preveč prostora za padanje v trans in ples, ki sta zaobjela telesa mnogih poslušalk in poslušalcev.
Cult of Luna so začeli z odličnim komadom Finland, ob katerem se je v prvih vrstah hitro dvignila temperatura. Kljub temu, da je album Somewhere Along the Highway izšel že pred krepkim letom in kljub temu, da se je bend odpravil na relativno kratko turnejo, ni bilo sledov za razpuščenostjo, do katere ob živem nastopu tako številne zasedbe hitro lahko pride. Nasprotno mi je bilo v velik užitek spremljati večglasje treh dopolnjujočih kitar in basa, ki so ustvarile izjemno poln zvok. Zaradi te polnosti in res dobrega zvoka -- do izraza so prišle celo nevsiljive elektronske podlage klaviaturista in elektronika Andersa Teglunda -- je bilo tudi v mirnejših komadih iz zadnjega albuma, ki so predstavljali večino koncerta, mogoče uživati. Res pa je, da se je nekje na sredini koncerta začutila tudi bendova utrujenost in popuščanje.
Pred koncertom se je šušljalo, da bo nastop Cult of Luna trajal kar uro in pol, in prav mogoče je, da je bil tako dolg. Kot je znano vsakomur, ki je na koncertu »padu notr«, je trajanje časa med koncertom zelo relativno, čas pa so Cult of Luna dodatno izbrisali z zaključnim komadom, ki je iz sprva nekoliko pretirano odmerjene ritmične repeticije prerasel v pravo valovanje…
Skratka dober koncert, za katerega si želim, da bi ga slišal še kdo, preden se je odpravil žalovat ali veselit na prvomajsko praznovanje.
Pripravila Tea Hvala.
Komentarji
komentiraj >>